Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gotovo ste že kdaj prebrali obvestilo v medijih ali trgovinah o odpoklicu določenega živila iz prodaje. Takih umikov živil, ki so morda že v naših domovih, pa niso varna, je vsako leto več. Proizvajalci in distributerji so namreč previdnejši oziroma pristojnemu inšpektoratu pogosteje sami prijavijo neprimeren oziroma sporen izdelek. Zakaj in kako se sploh sproži postopek umika živila s trgovskih polic, kaj to pomeni za odgovorne ter kako mora ta informacija priti do potrošnika?
Od nedavnega boste o spornem živilu obveščeni tudi, če ga ni več na policah oz. mu je pretekel rok uporabe
Za varnost živil so primarno odgovorni proizvajalci, uvozniki in distributerji, ki naj bi takoj, ko ugotovijo, da je določeno živilo sporno, sprožili postopek umika oz. odpoklica s prodaje in o tem obvestili inšpekcijski organ. Inšpektorica za varno hrano mag. Nadja Škrk iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pove, da mora izvajalec dejavnosti živilo, ki je predmet odpoklica in je že prišel do potrošnika, natančno opisati.
V nekaterih članicah Evropske Unije je sistem obveščanja bolj omejen. Po evropski zakonodaji se pristojni organ namreč lahko sam odloči, ali bo to informacijo objavil ali ne. V Sloveniji pa je praksa še vedno takšna, da Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsak umik živila s polic objavi tudi na svoji spletni strani. In število teh objav z leti narašča.
"Porast je mogoče tudi posledica tega, da so nas izvajalci dejavnosti, ki so torej odgovorni za varnost živil; proizvajalci, distributerji in uvozniki, pričeli sami obveščati bolj pogosto, kot v prejšnjih letih."
Od nedavnega pri nas ne velja zgolj obveznost obveščanja potrošnikov o spornem živilu, ko je ta še na policah, pač pa tudi po pretečenem roku. Upravičeno se namreč domneva, da lahko potrošniki živilo obdelajo; zamrznejo, posušijo, konzervirajo, kar pa ni nujno, da odpravi dejavnik tveganja. Tako se verjetno ne bo več zgodila zgodba z lanskega leta, ko so v nekaterih trgovskih verigah mesu za pleskavice in čevapčiče dodajali v večini primerov sicer neškodljiv žveplov dioksid, potrošniki pa o tem niso bili obveščeni, ker izdelek ni bil več v obtoku in mu je načeloma že potekel rok trajanja.
Gotovo ste že kdaj prebrali obvestilo v medijih ali trgovinah o odpoklicu določenega živila iz prodaje. Takih umikov živil, ki so morda že v naših domovih, pa niso varna, je vsako leto več. Proizvajalci in distributerji so namreč previdnejši oziroma pristojnemu inšpektoratu pogosteje sami prijavijo neprimeren oziroma sporen izdelek. Zakaj in kako se sploh sproži postopek umika živila s trgovskih polic, kaj to pomeni za odgovorne ter kako mora ta informacija priti do potrošnika?
Od nedavnega boste o spornem živilu obveščeni tudi, če ga ni več na policah oz. mu je pretekel rok uporabe
Za varnost živil so primarno odgovorni proizvajalci, uvozniki in distributerji, ki naj bi takoj, ko ugotovijo, da je določeno živilo sporno, sprožili postopek umika oz. odpoklica s prodaje in o tem obvestili inšpekcijski organ. Inšpektorica za varno hrano mag. Nadja Škrk iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pove, da mora izvajalec dejavnosti živilo, ki je predmet odpoklica in je že prišel do potrošnika, natančno opisati.
V nekaterih članicah Evropske Unije je sistem obveščanja bolj omejen. Po evropski zakonodaji se pristojni organ namreč lahko sam odloči, ali bo to informacijo objavil ali ne. V Sloveniji pa je praksa še vedno takšna, da Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsak umik živila s polic objavi tudi na svoji spletni strani. In število teh objav z leti narašča.
"Porast je mogoče tudi posledica tega, da so nas izvajalci dejavnosti, ki so torej odgovorni za varnost živil; proizvajalci, distributerji in uvozniki, pričeli sami obveščati bolj pogosto, kot v prejšnjih letih."
Od nedavnega pri nas ne velja zgolj obveznost obveščanja potrošnikov o spornem živilu, ko je ta še na policah, pač pa tudi po pretečenem roku. Upravičeno se namreč domneva, da lahko potrošniki živilo obdelajo; zamrznejo, posušijo, konzervirajo, kar pa ni nujno, da odpravi dejavnik tveganja. Tako se verjetno ne bo več zgodila zgodba z lanskega leta, ko so v nekaterih trgovskih verigah mesu za pleskavice in čevapčiče dodajali v večini primerov sicer neškodljiv žveplov dioksid, potrošniki pa o tem niso bili obveščeni, ker izdelek ni bil več v obtoku in mu je načeloma že potekel rok trajanja.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov