Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Evropski potrošniki trajnostno prehrano povezujejo z lokalno pridelano hrano, majhnim vplivom na okolje in omejevanjem uporabe pesticidov
Zveza potrošnikov Slovenije je v okviru Evropske potrošniške organizacije med slovenskimi potrošniki izvedla anketo o potrošniških odločitvah glede trajnostne potrošnje hrane. Raziskava, pri kateri je sodelovalo 12 potrošniških organizacij iz 11 držav članic, je med drugim pokazala, da obstoječi vzorci proizvodnje in porabe hrane postajajo nevzdržni in jih bo treba temeljito spremeniti. Razveseljiv je podatek, da več kot 70 odstotkov anketirancev namenja pri izbiri hrane vsaj nekaj ali veliko pozornosti vplivu na okolje, pravi Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije.
Če pa izbiro hrane primerjamo z našim bivalnim okoljem ali pa vožnjo z avtomobilom, pa potrošniki menijo, da ima hrana manjši vpliv na okolje, kar pa absolutno ni res – največji vpliv na okolje ima pridelava, predelava in naš izbor živil za prehranjevanje – torej tisto, kar kupimo.
Skoraj polovica sodelujočih v raziskavi pojem "trajnostna prehrana" povezuje z lokalno pridelano hrano in pozna prednosti takšne prehrane. Kaj jih torej ovira, da po takšni hrani ne posegajo pogosteje?
Potrošniki so prepričani, da je trajnostno pridobljena hrana dražja, vendar je to zelo vprašljivo, saj denimo iz kilograma stročnic dobimo štiri kilograme živila in od tega pojem 150 gramov, zraven še malo zelenjave in tak obrok stane skoraj desetkrat manj kot pa 150-gramski goveji zrezek
Veliko lahko naredimo že s tem, da načrtujemo nakupe, da ne kupujemo preveč in da se informiramo o pravilnem načinu shranjevanja. Več informacij o raziskavi najdete na tej povezavi
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Evropski potrošniki trajnostno prehrano povezujejo z lokalno pridelano hrano, majhnim vplivom na okolje in omejevanjem uporabe pesticidov
Zveza potrošnikov Slovenije je v okviru Evropske potrošniške organizacije med slovenskimi potrošniki izvedla anketo o potrošniških odločitvah glede trajnostne potrošnje hrane. Raziskava, pri kateri je sodelovalo 12 potrošniških organizacij iz 11 držav članic, je med drugim pokazala, da obstoječi vzorci proizvodnje in porabe hrane postajajo nevzdržni in jih bo treba temeljito spremeniti. Razveseljiv je podatek, da več kot 70 odstotkov anketirancev namenja pri izbiri hrane vsaj nekaj ali veliko pozornosti vplivu na okolje, pravi Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije.
Če pa izbiro hrane primerjamo z našim bivalnim okoljem ali pa vožnjo z avtomobilom, pa potrošniki menijo, da ima hrana manjši vpliv na okolje, kar pa absolutno ni res – največji vpliv na okolje ima pridelava, predelava in naš izbor živil za prehranjevanje – torej tisto, kar kupimo.
Skoraj polovica sodelujočih v raziskavi pojem "trajnostna prehrana" povezuje z lokalno pridelano hrano in pozna prednosti takšne prehrane. Kaj jih torej ovira, da po takšni hrani ne posegajo pogosteje?
Potrošniki so prepričani, da je trajnostno pridobljena hrana dražja, vendar je to zelo vprašljivo, saj denimo iz kilograma stročnic dobimo štiri kilograme živila in od tega pojem 150 gramov, zraven še malo zelenjave in tak obrok stane skoraj desetkrat manj kot pa 150-gramski goveji zrezek
Veliko lahko naredimo že s tem, da načrtujemo nakupe, da ne kupujemo preveč in da se informiramo o pravilnem načinu shranjevanja. Več informacij o raziskavi najdete na tej povezavi
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov