Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Energijske pijače in otroci

04.11.2020

V Veste, kaj jeste tokrat pod drobnogled ne jemljemo hrane, ampak pijačo. Tisto, ki se pogosto znajde v rokah otrok in mladostnikov in jo poznamo pod imenom energijske pijače. Raziskava Evropske agencije za varno hrano, objavljena leta 2019, je pokazala, da med Evropejci energijske pijače najpogosteje uživajo najstniki. Nekateri jih spijejo celo 7 litrov na mesec. Podobno ugotavlja naš Nacionalni inštitut za javno zdravje – v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, ki je bila izvedena leta 2018, so ugotovili, da te napitke pije skoraj polovica 15-letnikov, petina redno. Svetovna zdravstvena organizacija po drugi strani odsvetuje uživanje teh pijač, nakup so ponekod po Evropi celo starostno omejili. Zakaj, v nadaljevanju razloži dr. Tadeja Jakus s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.

Nekateri učinki uživanja so kratkoročno pozitivni, a dolgoročno zelo škodljivi zdravju

Energijske pijače so relativno nov razred pijač. Lahko vsebujejo tudi več kot 15 različnih sestavin, poudarja dr. Tadeja Jakus s primorske Fakultete za vede o zdravju. Mladi jih uživajo, ker želijo biti dlje budni, bolj osredotočeni, imeti boljši spomin. To prinaša kofein:

"To kratkoročno res deluje, a ko ta učinek popusti, je stanje veliko slabše. Tak otrok, ki dolgo v noč bedi, ima bistveno krajše spanje, uživanje energijskih pijač vpliva na moten ritem spanja, posameznik je bolj utrujen, razdražljiv, ima slabši spomin, poslabša se mentalno zdravje."

Energijske pijače vsebujejo veliko vitaminov, predvsem iz skupine B. Količine so izjemno visoke, previsoke – znašajo tudi več tisoč odstotkov priporočenega dnevnega vnosa, kar ni zdravo. Poznani so primeri, ko so zaradi tega odpovedala jetra, pravi sogovornica. Potem pa je tu še sladkor, ki ga je običajno tudi zelo veliko:

"Pločevinka pijače lahko vsebuje do 67 gramov sladkorja. Da si lažje predstavljamo, to je približno 13 čajnih žličk sladkorja. Danes najdemo tudi pijače z nižjo vsebnostjo sladkorja ali brez njega. Pri njih je treba biti pazljiv zaradi kofeina, ker ga običajno vsebujejo več. Namesto sladkorja pa so dodana umetna sladila. Po različicah z manj sladkorja še posebej rade posegajo mladostnice in to občasno vodi v motnje hranjenja."

Oglasi za energijske pijače pogosto vključujejo športne prizore. A pitje teh mešanic pred športno dejavnostjo ni priporočljivo, saj še povišajo srčni utrip, ki je med dejavnostjo že tako povišan. Obremenitev za telo je posledično previsoka. Prav tako ni priporočljivo uživanje v kombinaciji z alkoholom. Še eden od negativnih stranskih učinkov je vpliv na naše zobe, pojasnjuje dr. Jakus:

"Nekatere raziskave so pokazale, da te pijače, ker imajo zelo nizek pH in obenem visoko količino sladkorja, vplivajo na razvoj kariesa in zobnih erozij."

Nekatere od sestavin energijskih pijač in njihovi učinki so torej zelo dobro poznani, o drugih ne vemo skoraj ničesar. Kar še skrbi, pa je to, da ni nič znanega niti o tem, kako na telo učinkuje zmes vseh sestavin.


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Energijske pijače in otroci

04.11.2020

V Veste, kaj jeste tokrat pod drobnogled ne jemljemo hrane, ampak pijačo. Tisto, ki se pogosto znajde v rokah otrok in mladostnikov in jo poznamo pod imenom energijske pijače. Raziskava Evropske agencije za varno hrano, objavljena leta 2019, je pokazala, da med Evropejci energijske pijače najpogosteje uživajo najstniki. Nekateri jih spijejo celo 7 litrov na mesec. Podobno ugotavlja naš Nacionalni inštitut za javno zdravje – v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, ki je bila izvedena leta 2018, so ugotovili, da te napitke pije skoraj polovica 15-letnikov, petina redno. Svetovna zdravstvena organizacija po drugi strani odsvetuje uživanje teh pijač, nakup so ponekod po Evropi celo starostno omejili. Zakaj, v nadaljevanju razloži dr. Tadeja Jakus s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.

Nekateri učinki uživanja so kratkoročno pozitivni, a dolgoročno zelo škodljivi zdravju

Energijske pijače so relativno nov razred pijač. Lahko vsebujejo tudi več kot 15 različnih sestavin, poudarja dr. Tadeja Jakus s primorske Fakultete za vede o zdravju. Mladi jih uživajo, ker želijo biti dlje budni, bolj osredotočeni, imeti boljši spomin. To prinaša kofein:

"To kratkoročno res deluje, a ko ta učinek popusti, je stanje veliko slabše. Tak otrok, ki dolgo v noč bedi, ima bistveno krajše spanje, uživanje energijskih pijač vpliva na moten ritem spanja, posameznik je bolj utrujen, razdražljiv, ima slabši spomin, poslabša se mentalno zdravje."

Energijske pijače vsebujejo veliko vitaminov, predvsem iz skupine B. Količine so izjemno visoke, previsoke – znašajo tudi več tisoč odstotkov priporočenega dnevnega vnosa, kar ni zdravo. Poznani so primeri, ko so zaradi tega odpovedala jetra, pravi sogovornica. Potem pa je tu še sladkor, ki ga je običajno tudi zelo veliko:

"Pločevinka pijače lahko vsebuje do 67 gramov sladkorja. Da si lažje predstavljamo, to je približno 13 čajnih žličk sladkorja. Danes najdemo tudi pijače z nižjo vsebnostjo sladkorja ali brez njega. Pri njih je treba biti pazljiv zaradi kofeina, ker ga običajno vsebujejo več. Namesto sladkorja pa so dodana umetna sladila. Po različicah z manj sladkorja še posebej rade posegajo mladostnice in to občasno vodi v motnje hranjenja."

Oglasi za energijske pijače pogosto vključujejo športne prizore. A pitje teh mešanic pred športno dejavnostjo ni priporočljivo, saj še povišajo srčni utrip, ki je med dejavnostjo že tako povišan. Obremenitev za telo je posledično previsoka. Prav tako ni priporočljivo uživanje v kombinaciji z alkoholom. Še eden od negativnih stranskih učinkov je vpliv na naše zobe, pojasnjuje dr. Jakus:

"Nekatere raziskave so pokazale, da te pijače, ker imajo zelo nizek pH in obenem visoko količino sladkorja, vplivajo na razvoj kariesa in zobnih erozij."

Nekatere od sestavin energijskih pijač in njihovi učinki so torej zelo dobro poznani, o drugih ne vemo skoraj ničesar. Kar še skrbi, pa je to, da ni nič znanega niti o tem, kako na telo učinkuje zmes vseh sestavin.


25.11.2020

Veste, kaj jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


18.11.2020

Veste, kaj jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


11.11.2020

Humus, namaz iz čičerike

Naša oddaja danes zavija kar precej stran od martinove kulinarike, ki bo marsikje krojila jedilnik. Z Bližnjega vzhoda prihaja namaz po imenu humus, ki tudi v naših krajih ni več eksotika. V arabščini humus pomeni čičerika, in to je tudi njegova glavna sestavina. Koliko čičerike je v posameznih namazih, ki jih je moč najti na policah slovenskih trgovin, so med drugim nedavno preverjali na Zvezi potrošnikov Slovenije. Nika Kremič in avtorica oddaje Veste, kaj jeste Andreja Gradišar pa nam bosta v nadaljevanju razložili tudi, koliko namazov je v skladu s tradicionalnim receptom, koliko je v njih maščob, soli, aditivov in kakšno vlogo ima pri kakovosti namaza cena.


28.10.2020

Učinkovitost vitamina D pri okužbi s koronavirusom

Na Prvem smo sredi februarja v rubriki Veste, kaj jeste? v okviru serije o vitaminih govorili tudi o vitaminu D. Takrat smo povedali, da so posledice njegovega pomanjkanja: zmanjšana moč mišic, občasni krči, zmanjšana kostna gostota, večje tveganje za zlome, nastanek osteoporoze, na prvo mesto pa smo postavili povečano občutljivost za okužbe. Marca - ob prvem valu epidemije - so se pojavila tudi strokovna mnenja o tem, da je vitamin D lahko učinkovit kot preventiva in tudi kot kurativa pri najhujših posledicah okužb z novim koronavirusom. Zdaj za to obstajajo tudi dokazi.


21.10.2020

Gostinci bi si v tem času delali zaloge za januar in februar

Od sobote je v rdečih regijah prepovedano opravljanje gostinske dejavnosti v kavarnah, slaščičarnah, okrepčevalnicah, barih, restavracijah, gostilnah in na kmetijah. Priprava ter strežba jedi in pijač sta dovoljeni v nastanitvenih obratih, vendar le za goste, ki tam prenočujejo. V preostalih gostinskih obratih sta dovoljena izključno dostava hrane in pijače ali osebni prevzem. S tem pa bodo gostinci težko nadomestili izgubo.


14.10.2020

Meso iz laboratorija kot odgovor na pretirano porabo mesa?

Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger.


07.10.2020

Najprej kava in potem vse ostalo?

Kava na tešče pospeši izločanje želodčne kisline, ki je sicer namenjena razgrajevanju hrane. Sogovornica: prehranska terapevtka Alja Dimic iz Centra prehranske terapije Holistic.


30.09.2020

Za postrv boste v trgovini odšteli bistveno več kot v ribogojnici

Nina Križnik iz Zveze potrošnikov Slovenije o nedavnem tržnem pregledu sladkovodnih ribogojnic.


23.09.2020

Prehrana (rekreativnih) športnikov

S športom povezanim vsebinam, ki ste jih lahko ob današnjem prazniku športa že in še boste slišali na naših valovih, dodajamo tudi rubriko Veste, kaj jeste. Magistrica inženirka prehrane Katarina Katanec, ki se ukvarja tudi s svetovanjem profesionalnim športnikom, bo v nadaljevanju govorila predvsem o prehrani rekreativnih športnikov. Kdaj je zaradi ukvarjanja s športom treba spremeniti jedilnik in kako to storiti, pa sta glavni vprašanji, ki ju je zastavila Andreja Gradišar.


16.09.2020

Veste, kaj jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


09.09.2020

Za umik s trgovskih polic krivi plesen, salmonela, nevidni tujki ...

Gotovo ste že kdaj prebrali obvestilo v medijih ali trgovinah o odpoklicu določenega živila iz prodaje. Takih umikov živil, ki so morda že v naših domovih, pa niso varna, je vsako leto več. Proizvajalci in distributerji so namreč previdnejši oziroma pristojnemu inšpektoratu pogosteje sami prijavijo neprimeren oziroma sporen izdelek. Zakaj in kako se sploh sproži postopek umika živila s trgovskih polic, kaj to pomeni za odgovorne ter kako mora ta informacija priti do potrošnika?


02.09.2020

Sladoled z okusom lokalne, vendar obenem druge najdražje začimbe na svetu

Ste že kdaj pokusili čokolado z okusom bučnega olja ali celo prekmurske gibanice? Prav s takimi okusi se ukvarjajo v podeželski čokoladnici, ki jo je v zadnjih naPOTkih – v nedeljski reportaži na Prvem – obiskala Tina Lamovšek. Izvedela pa je tudi, da v znanem tropskem vrtu ne rastejo leorhideje, ampak tudi druga najdražja začimba na svetu – takoj za žafranom.


26.08.2020

Tržiška flika je še ena v vrsti pogač

Gorenjska kulinarična dediščina je zelo bogata. Osredotočili smo se na Tržič in Jezersko.


19.08.2020

Savinjska kulinarika

Če se odpravljate v Zgornjesavinjsko dolino in boste tam tudi kaj prigriznili, ne bo šlo brez želodca, pravi avtorica današnje oddaje Veste, kaj jeste Andreja Gradišar. Savinjsko kulinariko je raziskovala na kmetiji Bukovje, kjer jo je sprejela gospodarica Alenka Korpnik. S čim sta začeli savinjsko kosilo, že veste, v naslednjih minutah bosta dodali še nekaj lokalnih jedi in tudi savinjsko sladico – ajdnek.


12.08.2020

Veste, kaj jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


05.08.2020

Veste, kaj jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


29.07.2020

»Ocvirki so krasna začimba pri nas«

Če govorimo o kulinarični tradiciji Primorske in Notranjske, ne moremo mimo kolerabe in krompirja. To sta sestavini, ki sta bili, vsaj nekoč, v teh krajih najbolj v ospredju. Poznate recimo eno najznačilnejših jedi, ki se imenuje kavla oziroma kavra?


22.07.2020

»To je raška č'bula, ne čebula«

Za Rako v Posavju je značilna lokalna sorta raške čebule, ki je vsestranska, prijetno sladka in se zelo hitro razpusti.


15.07.2020

"In iz tega napraviš potem eno odlično mineštro - joto"

Goriška statistična regija od Bovca do Ajdovščine in Vipave, z vključenima Idrijo in Cerknim, v smislu kulinarike zajema tako alpski kot mediteranski svet.


Stran 4 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov