Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Energijske pijače in otroci

04.11.2020

V Veste, kaj jeste tokrat pod drobnogled ne jemljemo hrane, ampak pijačo. Tisto, ki se pogosto znajde v rokah otrok in mladostnikov in jo poznamo pod imenom energijske pijače. Raziskava Evropske agencije za varno hrano, objavljena leta 2019, je pokazala, da med Evropejci energijske pijače najpogosteje uživajo najstniki. Nekateri jih spijejo celo 7 litrov na mesec. Podobno ugotavlja naš Nacionalni inštitut za javno zdravje – v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, ki je bila izvedena leta 2018, so ugotovili, da te napitke pije skoraj polovica 15-letnikov, petina redno. Svetovna zdravstvena organizacija po drugi strani odsvetuje uživanje teh pijač, nakup so ponekod po Evropi celo starostno omejili. Zakaj, v nadaljevanju razloži dr. Tadeja Jakus s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.

Nekateri učinki uživanja so kratkoročno pozitivni, a dolgoročno zelo škodljivi zdravju

Energijske pijače so relativno nov razred pijač. Lahko vsebujejo tudi več kot 15 različnih sestavin, poudarja dr. Tadeja Jakus s primorske Fakultete za vede o zdravju. Mladi jih uživajo, ker želijo biti dlje budni, bolj osredotočeni, imeti boljši spomin. To prinaša kofein:

"To kratkoročno res deluje, a ko ta učinek popusti, je stanje veliko slabše. Tak otrok, ki dolgo v noč bedi, ima bistveno krajše spanje, uživanje energijskih pijač vpliva na moten ritem spanja, posameznik je bolj utrujen, razdražljiv, ima slabši spomin, poslabša se mentalno zdravje."

Energijske pijače vsebujejo veliko vitaminov, predvsem iz skupine B. Količine so izjemno visoke, previsoke – znašajo tudi več tisoč odstotkov priporočenega dnevnega vnosa, kar ni zdravo. Poznani so primeri, ko so zaradi tega odpovedala jetra, pravi sogovornica. Potem pa je tu še sladkor, ki ga je običajno tudi zelo veliko:

"Pločevinka pijače lahko vsebuje do 67 gramov sladkorja. Da si lažje predstavljamo, to je približno 13 čajnih žličk sladkorja. Danes najdemo tudi pijače z nižjo vsebnostjo sladkorja ali brez njega. Pri njih je treba biti pazljiv zaradi kofeina, ker ga običajno vsebujejo več. Namesto sladkorja pa so dodana umetna sladila. Po različicah z manj sladkorja še posebej rade posegajo mladostnice in to občasno vodi v motnje hranjenja."

Oglasi za energijske pijače pogosto vključujejo športne prizore. A pitje teh mešanic pred športno dejavnostjo ni priporočljivo, saj še povišajo srčni utrip, ki je med dejavnostjo že tako povišan. Obremenitev za telo je posledično previsoka. Prav tako ni priporočljivo uživanje v kombinaciji z alkoholom. Še eden od negativnih stranskih učinkov je vpliv na naše zobe, pojasnjuje dr. Jakus:

"Nekatere raziskave so pokazale, da te pijače, ker imajo zelo nizek pH in obenem visoko količino sladkorja, vplivajo na razvoj kariesa in zobnih erozij."

Nekatere od sestavin energijskih pijač in njihovi učinki so torej zelo dobro poznani, o drugih ne vemo skoraj ničesar. Kar še skrbi, pa je to, da ni nič znanega niti o tem, kako na telo učinkuje zmes vseh sestavin.


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Energijske pijače in otroci

04.11.2020

V Veste, kaj jeste tokrat pod drobnogled ne jemljemo hrane, ampak pijačo. Tisto, ki se pogosto znajde v rokah otrok in mladostnikov in jo poznamo pod imenom energijske pijače. Raziskava Evropske agencije za varno hrano, objavljena leta 2019, je pokazala, da med Evropejci energijske pijače najpogosteje uživajo najstniki. Nekateri jih spijejo celo 7 litrov na mesec. Podobno ugotavlja naš Nacionalni inštitut za javno zdravje – v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, ki je bila izvedena leta 2018, so ugotovili, da te napitke pije skoraj polovica 15-letnikov, petina redno. Svetovna zdravstvena organizacija po drugi strani odsvetuje uživanje teh pijač, nakup so ponekod po Evropi celo starostno omejili. Zakaj, v nadaljevanju razloži dr. Tadeja Jakus s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.

Nekateri učinki uživanja so kratkoročno pozitivni, a dolgoročno zelo škodljivi zdravju

Energijske pijače so relativno nov razred pijač. Lahko vsebujejo tudi več kot 15 različnih sestavin, poudarja dr. Tadeja Jakus s primorske Fakultete za vede o zdravju. Mladi jih uživajo, ker želijo biti dlje budni, bolj osredotočeni, imeti boljši spomin. To prinaša kofein:

"To kratkoročno res deluje, a ko ta učinek popusti, je stanje veliko slabše. Tak otrok, ki dolgo v noč bedi, ima bistveno krajše spanje, uživanje energijskih pijač vpliva na moten ritem spanja, posameznik je bolj utrujen, razdražljiv, ima slabši spomin, poslabša se mentalno zdravje."

Energijske pijače vsebujejo veliko vitaminov, predvsem iz skupine B. Količine so izjemno visoke, previsoke – znašajo tudi več tisoč odstotkov priporočenega dnevnega vnosa, kar ni zdravo. Poznani so primeri, ko so zaradi tega odpovedala jetra, pravi sogovornica. Potem pa je tu še sladkor, ki ga je običajno tudi zelo veliko:

"Pločevinka pijače lahko vsebuje do 67 gramov sladkorja. Da si lažje predstavljamo, to je približno 13 čajnih žličk sladkorja. Danes najdemo tudi pijače z nižjo vsebnostjo sladkorja ali brez njega. Pri njih je treba biti pazljiv zaradi kofeina, ker ga običajno vsebujejo več. Namesto sladkorja pa so dodana umetna sladila. Po različicah z manj sladkorja še posebej rade posegajo mladostnice in to občasno vodi v motnje hranjenja."

Oglasi za energijske pijače pogosto vključujejo športne prizore. A pitje teh mešanic pred športno dejavnostjo ni priporočljivo, saj še povišajo srčni utrip, ki je med dejavnostjo že tako povišan. Obremenitev za telo je posledično previsoka. Prav tako ni priporočljivo uživanje v kombinaciji z alkoholom. Še eden od negativnih stranskih učinkov je vpliv na naše zobe, pojasnjuje dr. Jakus:

"Nekatere raziskave so pokazale, da te pijače, ker imajo zelo nizek pH in obenem visoko količino sladkorja, vplivajo na razvoj kariesa in zobnih erozij."

Nekatere od sestavin energijskih pijač in njihovi učinki so torej zelo dobro poznani, o drugih ne vemo skoraj ničesar. Kar še skrbi, pa je to, da ni nič znanega niti o tem, kako na telo učinkuje zmes vseh sestavin.


15.05.2019

Najbolje je kašice pripraviti z materinim mlekom

V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!


08.05.2019

Veste, kaj jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


01.05.2019

Onesnaževala v hrani

Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.


24.04.2019

Ali res veste, kakšno sadje jeste?

Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.


17.04.2019

Veste, kaj jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


10.04.2019

Testi intolerance na hrano

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


03.04.2019

Telefonska aplikacija Veš, kaj ješ

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


27.03.2019

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


20.03.2019

Čemaž

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


13.03.2019

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


06.03.2019

Sirni namazi

O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.


27.02.2019

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


20.02.2019

Bulgur

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


13.02.2019

Stročnice

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


06.02.2019

Prehranske in zdravstvene trditve na živilih lahko zavajajo

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


30.01.2019

Beljakovine

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


23.01.2019

Kako jesti zdravo in poceni?

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


16.01.2019

Tudi skladičena sadje in zelenjava sta lahko sezonska in lokalna

Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.


09.01.2019

Kislo zelje

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


02.01.2019

Kam z viški prazničnih dobrot?

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


Stran 8 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov