Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so se pred kratkim lotili tržnega pregleda zamrznjenih rogljičkov in ugotovili, da hrustljava skorjica in nežna sredica v sebi lahko skrivata marsikaj.
Tržni pregled Zveze potrošnikov Slovenije
Ponudba zamrznjenih rogljičkov na naših trgovskih policah ni tako pestra, kot bi pričakovali. Večino izdelkov, tudi različnih trgovskih znamk, proizvede znan slovenski proizvajalec pekarskih izdelkov. Vendar zanimivo – kljub temu niso vsi narejeni po enaki recepturi, največje razlike so v številu aditivov, ki se giblje od enega pa vse do 13. Na nedavnem tržnem pregledu na Zvezi potrošnikov Slovenije so, kot pove Anja Bolha, to ponudbo podrobneje pregledali, in sicer pri rogljičkih z mareličnim nadevom in maslenih rogljičkih.
"Pri večini zamrznjenih rogljičkov najprej zbode v oči dolg seznam sestavin, tudi do deset vrstic."
Da naj bodo takšni rogljički samo občasna popestritev jedilnika, med drugim torej povedo dodatki številnih aditivov. Gre za pomagala pri obdelavi in vzhajanju testa, za emulgatorje, sredstva za obdelavo testa z askorbinsko kislino, dodani so tudi konzervansi, arome, pri nadevih tudi gostila in stabilizatorji.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so se pred kratkim lotili tržnega pregleda zamrznjenih rogljičkov in ugotovili, da hrustljava skorjica in nežna sredica v sebi lahko skrivata marsikaj.
Tržni pregled Zveze potrošnikov Slovenije
Ponudba zamrznjenih rogljičkov na naših trgovskih policah ni tako pestra, kot bi pričakovali. Večino izdelkov, tudi različnih trgovskih znamk, proizvede znan slovenski proizvajalec pekarskih izdelkov. Vendar zanimivo – kljub temu niso vsi narejeni po enaki recepturi, največje razlike so v številu aditivov, ki se giblje od enega pa vse do 13. Na nedavnem tržnem pregledu na Zvezi potrošnikov Slovenije so, kot pove Anja Bolha, to ponudbo podrobneje pregledali, in sicer pri rogljičkih z mareličnim nadevom in maslenih rogljičkih.
"Pri večini zamrznjenih rogljičkov najprej zbode v oči dolg seznam sestavin, tudi do deset vrstic."
Da naj bodo takšni rogljički samo občasna popestritev jedilnika, med drugim torej povedo dodatki številnih aditivov. Gre za pomagala pri obdelavi in vzhajanju testa, za emulgatorje, sredstva za obdelavo testa z askorbinsko kislino, dodani so tudi konzervansi, arome, pri nadevih tudi gostila in stabilizatorji.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov