Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neustrezno razmerje živil na krožniku in prevelike količine lahko vodijo v previsok vnos energije in čezmerno telesno težo, poudarja Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz NIJZ. Pomaga lahko tudi v svetu uveljavljeno pravilo dlani ali metoda zdravega krožnika.
Kakšni naj bi bili posamezne porcije in razmerja med skupinami živil?
Neustrezno razmerje živil na krožniku in prevelike količine lahko vodijo v previsok vnos energije in čezmerno telesno težo, poudarja Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz NIJZ. Pomaga lahko tudi v svetu uveljavljeno pravilo dlani ali metoda zdravega krožnika.
"Vzamemo en srednje velik servirni krožnik, ga damo na polovico in potem spodnji del razdelimo še na dve četrtini. Zgornjo polovico napolnimo z zelenjavo, spodnji del pa na eni strani z beljakovinskim živilom in na drugi s prilogo (testenine, krompir ...)."
Stisnjena pest krompirja, dve pesti zelenjave in zrezek v velikosti dlani brez prstov. To je primer pravega razmerja omenjene metode.
"V enolončnicah so hranila velikokrat najbolj enakomerno razporejena. Notri so recimo škrobna živila, zelenjava, tekočina, malo mesa, stročnic in tudi maščoba."
Neustrezno razmerje živil na krožniku in prevelike količine lahko vodijo v previsok vnos energije in čezmerno telesno težo, poudarja Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz NIJZ. Pomaga lahko tudi v svetu uveljavljeno pravilo dlani ali metoda zdravega krožnika.
Kakšni naj bi bili posamezne porcije in razmerja med skupinami živil?
Neustrezno razmerje živil na krožniku in prevelike količine lahko vodijo v previsok vnos energije in čezmerno telesno težo, poudarja Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz NIJZ. Pomaga lahko tudi v svetu uveljavljeno pravilo dlani ali metoda zdravega krožnika.
"Vzamemo en srednje velik servirni krožnik, ga damo na polovico in potem spodnji del razdelimo še na dve četrtini. Zgornjo polovico napolnimo z zelenjavo, spodnji del pa na eni strani z beljakovinskim živilom in na drugi s prilogo (testenine, krompir ...)."
Stisnjena pest krompirja, dve pesti zelenjave in zrezek v velikosti dlani brez prstov. To je primer pravega razmerja omenjene metode.
"V enolončnicah so hranila velikokrat najbolj enakomerno razporejena. Notri so recimo škrobna živila, zelenjava, tekočina, malo mesa, stročnic in tudi maščoba."
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov