Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znaki manjšega pomanjkanja vitamina B1 oziroma tiamina so slabo počutje, izguba telesne mase in razdražljivost, ko pa gre za večje pomanjkanje, omenjamo nevrološke motnje in težave s srcem. Najdemo ga, kot pravi Nataša Čater, magistra farmacije iz Žalca, v razmeroma veliko živilih, čeprav v majhnih količinah.
Vitamin B1 oziroma tiamin je v veliko živilih, vendar v majhnih količinah. (ponovitev)
Znaki manjšega pomanjkanja vitamina B1 oziroma tiamina so slabo počutje, izguba telesne mase in razdražljivost, ko pa gre za večje pomanjkanje, omenjamo nevrološke motnje in težave s srcem. Najdemo ga, kot pravi Nataša Čater, magistra farmacije iz Žalca, v razmeroma veliko živilih, čeprav v majhnih količinah.
“Največ ga je v sončničnih semenih, ohrovtu, soji, fižolu, svinjini …”
Priporočen dnevni vnos za zadostno preskrbo s tem vitaminom je recimo 170 g lešnikov, 208 g fižola ali 126 g soje. Najbolj hvaležni za raznoliko prehrano s tem vitaminom bodo naši možgani in mišice.
“Vitamin B1 sodeluje pri možganskih procesih, delovanju mišic, tudi srca. Pomemben je pri metabolizmu energije v telesu in sodeluje pri tvorbi našega genetskega materiala.”
V splošnem smo s tiaminom dobro preskrbljeni, če pa spadamo med rizične skupine, ga moramo dodajati. To je ob Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni, pri bolnikih s sladkorno boleznijo, alkoholikih, pri boleznih prebavil ali močnem bruhanju.
Znaki manjšega pomanjkanja vitamina B1 oziroma tiamina so slabo počutje, izguba telesne mase in razdražljivost, ko pa gre za večje pomanjkanje, omenjamo nevrološke motnje in težave s srcem. Najdemo ga, kot pravi Nataša Čater, magistra farmacije iz Žalca, v razmeroma veliko živilih, čeprav v majhnih količinah.
Vitamin B1 oziroma tiamin je v veliko živilih, vendar v majhnih količinah. (ponovitev)
Znaki manjšega pomanjkanja vitamina B1 oziroma tiamina so slabo počutje, izguba telesne mase in razdražljivost, ko pa gre za večje pomanjkanje, omenjamo nevrološke motnje in težave s srcem. Najdemo ga, kot pravi Nataša Čater, magistra farmacije iz Žalca, v razmeroma veliko živilih, čeprav v majhnih količinah.
“Največ ga je v sončničnih semenih, ohrovtu, soji, fižolu, svinjini …”
Priporočen dnevni vnos za zadostno preskrbo s tem vitaminom je recimo 170 g lešnikov, 208 g fižola ali 126 g soje. Najbolj hvaležni za raznoliko prehrano s tem vitaminom bodo naši možgani in mišice.
“Vitamin B1 sodeluje pri možganskih procesih, delovanju mišic, tudi srca. Pomemben je pri metabolizmu energije v telesu in sodeluje pri tvorbi našega genetskega materiala.”
V splošnem smo s tiaminom dobro preskrbljeni, če pa spadamo med rizične skupine, ga moramo dodajati. To je ob Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni, pri bolnikih s sladkorno boleznijo, alkoholikih, pri boleznih prebavil ali močnem bruhanju.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov