Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Suzana Planšak je 20 let organizirala prehrano tako v vrtcih kot tudi v osnovnih in srednjih šolah. V vrtcih je možnosti za uvajanje in preizkušanje novih jedi največ, tudi v prvih dveh triadah osnovne šole so učenci s šolsko prehrano zadovoljni, potem pa se stvari, tudi zaradi vpliva hormonov, nekoliko spremenijo.
Osnovnošolci se danes prehranjujejo bolj zdravo kot pred 20-imi leti
Suzana Planšak je 20 let organizirala prehrano tako v vrtcih kot tudi v osnovnih in srednjih šolah. V vrtcih je možnosti za uvajanje in preizkušanje novih jedi največ, tudi v prvih dveh triadah osnovne šole so učenci s šolsko prehrano zadovoljni, potem pa se stvari, tudi zaradi vpliva hormonov, nekoliko spremenijo.
Pri malici želijo, da bi bilo več hotdogov, sendvičev, lešnikovih namazov na belem kruhu. Pri kosilu pa tudi kakšne pice, ocvrto hrano ... to so bili njihovi predlogi.
Po drugi strani pa imajo učenci radi sadje in mlečne izdelke. Pri sestavi jedilnika je zato treba najti ravnotežje med priporočili o zdravi prehrani in hrano, ki se jo na koncu zavrže. Pri tem igra organizator šolske prehrane zelo pomembno vlogo.
Poleg sestave jedilnika moraš sodelovati z vodjo kuhinje, imeti pregled nad javnimi priporočili in vzdrževati stik z učenci, starši ter učitelji.
Suzana Planšak je 20 let organizirala prehrano tako v vrtcih kot tudi v osnovnih in srednjih šolah. V vrtcih je možnosti za uvajanje in preizkušanje novih jedi največ, tudi v prvih dveh triadah osnovne šole so učenci s šolsko prehrano zadovoljni, potem pa se stvari, tudi zaradi vpliva hormonov, nekoliko spremenijo.
Osnovnošolci se danes prehranjujejo bolj zdravo kot pred 20-imi leti
Suzana Planšak je 20 let organizirala prehrano tako v vrtcih kot tudi v osnovnih in srednjih šolah. V vrtcih je možnosti za uvajanje in preizkušanje novih jedi največ, tudi v prvih dveh triadah osnovne šole so učenci s šolsko prehrano zadovoljni, potem pa se stvari, tudi zaradi vpliva hormonov, nekoliko spremenijo.
Pri malici želijo, da bi bilo več hotdogov, sendvičev, lešnikovih namazov na belem kruhu. Pri kosilu pa tudi kakšne pice, ocvrto hrano ... to so bili njihovi predlogi.
Po drugi strani pa imajo učenci radi sadje in mlečne izdelke. Pri sestavi jedilnika je zato treba najti ravnotežje med priporočili o zdravi prehrani in hrano, ki se jo na koncu zavrže. Pri tem igra organizator šolske prehrane zelo pomembno vlogo.
Poleg sestave jedilnika moraš sodelovati z vodjo kuhinje, imeti pregled nad javnimi priporočili in vzdrževati stik z učenci, starši ter učitelji.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov