Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnik Renato Quaglia piše v italijanščini in rezijanščini. Za svojo prvo pesniško zbirko Besede, izšla je leta 1985, je prejel nagrado Prešernovega sklada. V njegovi poeziji se zrcali duhovno izročilo Rezije, povezanost človeka z naravo in prvine staroverstva.
Interpretira: Maja Sever,
posneto je bilo leta 2016.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Wilhelm Friedemann Bach je bil najstarejši in po splošnem mnenju tudi najbolj nadarjeni sin Johanna Sebastiana Bacha. Že zgodaj se je uveljavil kot izreden čembalist, organist in improvizator. V sedemdesetih letih osemnajstega stoletja so zapisali, da se pod njegovimi prsti združuje vse, kar zbuja čustva: nove domislice, presenetljive modulacije in disonančni postopi, energija in prefinjenost. V duše poslušalcev je znal vnesti tako veselje kakor bolečino. A njegove skladbe poleg nenadnih kontrastov v novejšem slogu vsebujejo dovolj tradicionalnih elementov, da so jih nekateri sodobniki občutili kot staromodne in preveč zapletene. V njih najdemo tako preproste melodije kakor kontrapunktske pasaže, in prav ta očarljiva mešanica je pomembna za njegov osebni slog z ekspresivnimi skoki in presenečenji.

V juliju so v Padski nižini najvišje dnevne temperature povečini presegle 30 stopinj Celzija. A že spomladi - ko je nastal ta posnetek - se je porečje spopadalo s pomanjkanjem vode, suša postaja pogostejša, dolgotrajnejša in vse bolj huda. Še več - Italija je ena od držav, ki jo posledice podnebnih sprememb redno prizadenejo. Zaradi spleta okoliščin je imela Italija v preteklih letih na voljo kar precej sredstev, s katerimi bi lahko bistveno vplivala na izboljšanje razmer.

V peti iz niza oddaj o 27. Državnem tekmovanju otroških pevskih zborov predstavljamo nastope treh otroških pevskih zasedb, ki so se 14. maja 2024 udeležile državnega tekmovanja v Zagorju ob Savi. Otroški pevski zbor Osnovne šole Dobje in Otroški pevski zbor Osnovne šole Gorica Velenje sta za svoja nastopa prejela zlato priznanje, Otroški pevski zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja Ljubljana - Šentvid pa je osvojil več kot 90 točk in prejel zlato priznanje z odliko ter posebno priznanje za najboljšo izvedbo a capella skladbe za otroški zbor.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo skladbo Waiting Time, epizodi št. 20 in št. 23 iz Serije Tu, Godalni kvartet št. 1 in Godalni kvartet št. 2 ter odlomek iz dela Preludij, epizode in stretto.

Tokrat se bomo pogovarjali s Sonjo Prosenc, scenaristko in režiserko filma Odrešitev za začetnike. Družinska drama, polna črnega humorja, je bila ta teden predpremierno prikazana v letnem kinu na Ljubljanskem gradu, poleg tega bo film odprl tekmovalni program letošnjega Sarajevkega filmskega festivala. Ocenili bomo srhljivko Zbiralec duš, v kateri je v eni od svojih najboljših vlog nastopil tudi Nicolas Cage. Poleg tega bomo razmišljali o nekaj vrhuncih pravkar minulega festivala Cinehill v Gorskem kotarju.

Album za animirani film Mulan, ki ga je založba Walta Disneyja izdala junija 1998, je vzbudil veliko odobravanja tako kritikov kot tudi občinstva. Režiserji so za pisanje klasičnega dela glasbe zaupali skladatelju Jerryju Goldsmithu, vokalne uspešnice sta napisala Matthew Wilder in David Zippela. Album zbranih skladb za animirani film je dosegel 24. mesto na lestvici Billboardovih 200 najboljših, naslovna pesem »Reflection«, ki jo je zapela takrat ena najuspešnejših najstniških pevk Christina Aguilera, pa je pristala celo na 15. mestu lestvice, imenovane Adult Contemporary – lestvice sodobne glasbe za odrasle.
Ko je leta 2020 izšla filmska različica mladinske pravljice, so pri Disneyju gledalca potisnili v drug žanr. Za novejšo, sodobno filmsko različico Mulan je za glasbo poskrbel britanski skladatelj, dirigent in glasbeni producent Harry Gregson-Williams. Njegova epska partitura pričakovano vključuje tradicionalne kitajske instrumente in vpeljuje motive njene predhodne animirane različice.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na predzadnjem koncertu Piranskih glasbenih večerov je nastopila priznana violinistka Lana Trotovšek z Ansamblom Dissonance, to je bil večer baročne glasbe, ki se je zaključil s skladbo mojstra Giuseppeja Tartinija. Gremo še v Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki na razstavo Ujeti prostori, posvečeno 70-letnici umetnika Karla Plemenitaša, poznanega še posebej po ustvarjanju v keramiki in grafiki, deloval pa je tudi kot pedagog.

Kako so Slovenci, ki so konec 19. in v začetku 20. stoletja potovali na Japonsko, Kitajsko in Korejo, doživljali te daljne dežele? Od tam so domov pošiljali razglednice in z njih lahko danes izvemo marsikaj. O tem v Podobah znanja pripoveduje jezikoslovka in japonologinja prof. dr. Chikako Shigemori Bučar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

V koncertnem studiu Češkega radia je 2. junija nastopil Dunajski klavirski kvartet, zasedbi pa se je kot gost pridružil tudi Petr Popelka v vlogi kontrabasista. Na sporedu koncerta so bili Klavirski kvintet, op. 87 Johanna Nepomuka Hummla, Klavirski kvartet Bohuslava Martinůja in Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25 Johannesa Brahmsa.

Nedavno je preminil Tihomir Pinter, mojster klasične črno-bele fotografije, posebej poznan po izrazni avtorski fotografiji ter portretih umetnikov in prizorih iz železarn. Cenil je fizično stvarnost analogne fotografije in je fotografije izdeloval sam v svoji temnici. Zanimala ga je likovna plat podobe, pri tem pa nikoli ni uporabljal bliskavice. Pinter, ki se je rodil leta 1938 v Bjelovarju na Hrvaškem, je svoja dela predstavil na okoli 110 samostojnih in skoraj 600 skupinskih razstavah. Med njegovimi večjimi razstavami je bila retrospektiva Kemija podobe v Galeriji Jakopič med novembrom 2017 in marcem 2018, ko je nastal tudi pogovor, ki ga je z njim pripravila Aleksandra Saška Gruden.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.
O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Mihail Pletnjov si je za svoj izjemni pianistični talent, ki ga je prikazal na Mednarodnem tekmovanju Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi leta 1978, prislužil prvo mesto in splošno priznanje. Na dveh zaporednih večerih je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v sklopu Ljubljana Festivala, nastopil 3. in 4. julija letos z Budimpeškim koncertnim simfoničnim orkestrom, eno najstarejših madžarskih zasedb, ki vse od leta 1907 uspešno izvaja tako klasični repertoar kot dela sodobnih madžarskih skladateljev. Na dveh večerih so glasbeniki izvedli vse štiri klavirske koncerte Sergeja Rahmaninova in glasbo Bele Bartoka. Koncerta je posnela naša radijska ekipa, drugega bomo predstavili v tokratnem Petkovem koncertnem večeru.

Dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina in ansambla Musikfabrik.
Predvajamo posnetek koncerta, ki je zvenel oktobra lani v berlinski Filharmoniji.
Nanj so se pod vodstvom Marcusa Creeda ujele Pesmi z otoka Hansa Wernerja Henzeja
in Tri zgodnje pesmi Alme Mahler v transkripciji Clytusa Gottwalda.

Besedilo za današnji Literarni nokturno smo poiskali globoko v radijskem arhivu. Za petkov cikel Na valovih humorja smo izbrali kratki humoreski Janeza Severja izpred več kot pol stoletja: 'Športnik' in 'O bolhici'. Avtor je bil tedaj napovedovalec in urednik na našem radiu, pa tudi član radijske igralske skupine, znan kot odličen interpret otroških radijskih iger.

Interpret Boris Kralj,
mojster zvoka Bojan Stopar.
Posneto leta 1966.

Oddajo bomo posvetili ustvarjanju skoraj neznanega saksofonista Carla Grubbsa, ki se je za vedno poslovil 5. januarje letos.