Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedelja, 8. sep. 2024

Ars • Ned, 8. sep.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Leta 1974 je v zbirki Lirika izšlo šest knjig, med njimi tudi turški pesnik Nazim Hikmet. Njegove pesmi je poslovenil pesnik Ivan Minatti, tako tudi pesem Molk. Interpretira Vlado Novak.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani že štirinajsto leto ponuja študijski program Duhovno izpopolnjevanje, kjer leta niso ovira. Namenjen je vsem, ki želijo celostno osebnostno in duhovno zoreti, odkrivati, spoznavati in se poglabljati v duhovnost. Usposablja pa tudi za spremljanje drugih, posameznikov in skupin na njihovi poti življenja. Vpisati se je možno še do sredine septembra.

Danes je Marijin rojstni dan, natančneje praznik Marijinega rojstva, mali šmaren oz. mala gospojica, kot pravijo ponekod temu dnevu. Katoličani in pravoslavni ga praznujejo osmega septembra, del Pravoslavne cerkve, ki se še ravna po julijanskem koledarju, pa 13 dni pozneje. Tudi pesmi, ki se z vsebino dotikajo Marijinega rojstva, ni veliko; toliko več je pesmi z marijansko tematiko. Čas med velikim in malim šmarnom, to je med 15. avgustom in 8. septembrom, je namreč namenjen tudi romanjem k Marijinim cerkvam. Teh pa je tudi na Slovenskem na pretek. In kaj največkrat spremlja romarje na poti? Poleg molitve seveda pesem, saj pravijo, da »Kdor poje, trikrat moli.«

Na praznik Rojstva Device Marije neposredno prenašamo sveto mašo iz stolne cerkve Marijinega vnebovzetja v Kopru. Mašuje stolni župnik dr. Primož Krečič. Pri sveti maši sodeluje stolni zbor pod vodstvom Mire Bordon.

11:00
Poročila

»Mi modernisti,« je zapisal v nekem svojem pismu Gustav Mahler, »potrebujemo velik aparat, da lahko izrazimo svoje velike ali male misli.«

31. maja je v Avditoriju Artura Toscaninija v Torinu potekal koncert Nacionalnega simfoničnega orkestra Italijanske radiotelevizije (RAI) in violinista Franka Petra Zimmermanna. Koncert je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa sta bila Concerto gregoriano Ottorina Respighija in Simfonija št. 1 'Titan' Gustava Mahlerja.

13:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

14:00
Poročila

Preden se je češki pisatelj Jiří Kratochvil posvetil izključno pisanju, je kot disident opravljal različna dela. Iz teh izkušenj je pozneje črpal gradivo za marsikatero duhovito črtico ali zgodbo.

Prevajalka Nives Vidrih,
igralec Ivan Rupnik,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
režiserka Elza Rituper.

Posneto maja 2002.

v odlomkih iz opusov Mozarta, Verdija, Bizeta, Gounoda, Ponchiellija, Puccinija in Boieldieuja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

"Neznani Bruckner" se je glasil naslov koncerta, ki je bil 1. marca letos v dvorani Berlinske filharmonije. Tam je domači Berlinski filharmonični orkester izvedel neoštevilčeni, manj znani in redkeje izvajani Brucknerjevi simfoniji, ki ju danes poznamo pod vzdevkoma Študijska simfonija v f-molu in Simfonija št. 0 oziroma "Ničta simfonija". Poslušamo Antona Brucknerja na poti samoodkrivanja in klesanja glasbenega izraza, ki ga danes postavlja na mesto enega največjih simfonikov obdobja glasbene romantike. Berlinske filharmonike vodi eden vodilnih interpretov Brucknerjeve glasbe Christian Thielemann.

Prav na letošnji nedeljski dan 8. septembra obhajamo rojstvo Device Marije. Govorili bomo o veličini tega praznika in njegovem pomenu, ter kaj nam o njem govori slovensko ljudsko izročilo na področju literarne umetnosti. Pozornost bomo namenili tudi latinskemu epu o Marijinem življenju, ki ga je prepesnil Filip Žički, menih in nabožni pesnik, ki je v začetku 14. stoletja bival v Žički kartuziji. V njem govori o Marijinem rojstvu in njeni mladosti. Z nami bo znanstvena svetnica: izr. prof. ddr. Irena Avsenik Nabergoj, ki predava na Inštitutu za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Nemško danski ustvarjalec Dieterich Buxtehude je bil odličen organist, v njegovem skladateljskem opusu pa imajo najpomembnejše mesto vokalna dela in skladbe za inštrumente s tipkami, mnoge med njimi po mnenju raziskovalcev predstavljajo vrhunec tako imenovanega fantastičnega sloga v zgodnjebaročni dobi. Med njegovimi orgelskimi deli posebno mesto zavzemajo preludiji, toccate in fuge, ki združujejo svobodno improvizacijo s strogim kontrapunktom. Izbor njegovih del v cerkvi sv. Petra Mancrofta v Norwichu v Angliji izvaja angleški organist Graham

Meret Oppenheim, švicarska umetnica iz kroga nadrealistov, je najbolj znana po svojem provokativnem "Zajtrku v krznu", skulpturi skodelice, krožnika in čajne žličke, oblečenih v krzno. Predvsem sanje so bile pogosto navdih za njena slikarska in kiparska dela – izbor dnevniških zapisov spominov in sanj umetnice, rojene leta 1913 v Nemčiji, ki je umrla leta 1985 v Švici, je prevedla Tesa Drev Juh.

Interpretira Jerica Mrzel,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Alen Jelen,
posneto leta 2015.

19:55
Poigra

S skladateljem se ob njegovem jubileju pogovarjamo o njegovih glasbenih začetkih, študiju klarineta, postopnem izoblikovanju lastnega glasbenega jezika ter vplivih iz tujine. O dolgoletnem profesorskemu delu, skladateljskem ustvarjalnem procesu in idejah, ki napajajo Rojkovo glasbo. Spregovorili bomo tudi o njegovem aktualnem ciklu s povednim poetičnim naslovom Odtekanje časa ter o prihajajočih projektih. Med pogovorom bodo zvenela skladateljeva dela iz različnih ustvarjalnih obdobij, pisana za orkester, komorne zasedbe in soliste.

22:00
Poročila

Nemški pesnik Eduard Mörike je živel med letoma 1804 in 1875. Ni napisal veliko. Med njegovimi deli omenimo psihološko pretanjeni roman z naslovom Slikar Nolten in povest Mozart na potovanju v Prago. Pomembnejša od proze je njegova poezija. Mörikeja, njegovo življenje in ustvarjanje v Literarnem portretu predstavlja Matej Venier.

Prevajalca Matej Venier, Brane Senegačnik,
bralca Maja Moll, Matjaž Romih,
interpret Saša Tabaković,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonski mojster Matjaž Miklič,
režiserka Ana Krauthaker.
Posneto leta 2022.
Urednici oddaje Tadeja Krečič, Staša Grahek.

Ko je ameriški arhitekt Steven Holl dobil naročilo, da zasnuje hišo premožnega zbiralca umetnin, je obiskal predlagano lokacijo in tam našel pokrajino z reko, ki napaja tri neodvisne ribnike. To ga je spodbudilo, da je začel iskati glasbeno kompozicijo, ki je strukturirana tako, kot voda na lokaciji. Kmalu je odkril Glasbo za godala, tolkala in čelesto Bele Bartoka, v kateri se nenehno prekrivajo težka tolkala z lahkotnostjo godal. Nastala je »Hiša Stretto«, ki nagovarja čute in se poigrava z umetniško percepcijo, podobno kot Bartokova kompozicija.

Ob 190. obletnici rojstva Frana Erjavca (1834-1887) se spominjamo avtorja, ki je kar nekajkrat živo pisal o živalih. Napisal je tudi povest Huzarji na Polici o prihodu madžarskih konjenikov v slovensko vas. Ob obletnici avtorjevega rojstva lahko slišimo odlomek iz povesti, v katerem izvemo, kako so se vaščani nekoliko zbližali s prišleki.

Režiserka Irena Glonar,
interpret Vojko Zidar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Posneto 2017.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov