Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Sonata v C-duru št. 5 Nicolasa Chedevilla, Brandenburški koncert št. 6 v B-duru, BWV 1051 Johanna Sebastiana Bacha, Preludij in Chaconna za čembalo Johanna Casparja Ferdinanda Fischerja in Glasba na vodi – suita za orkester, ki jo je na podlagi izvirne glasbe Georga Friedricha Händla zbral, uredil in v romantični maniri orkestriral irski skladatelj Harty Hamilton.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Predvajamo Klavirski trio v C-duru XV:C1 Josepha Haydna in Largo, počasni drugi stavek Koncerta za flavto, oboo in orkester v C-duru Antonia Salierija.

Neža Maurer, ena največjih slovenskih pesnic, je dopolnila 93 let. Pesnica, pisateljica, prevajalka, publicistka, avtorica več kot ducata pesniških zbirk in del za otroke in mladino kljub zavidljivi starosti še vedno ustvarja. Leta 1984 je izšla njena zbirka poezije z naslovom Tej poti se reče želja. Pesem Svet je preprost iz te zbirke interpretira dramska igralka Marinka Štern.

Na sporedu Romantični valček, op. 115 Cécile Chaminade, Concertino za rog in orkester v e-molu, op. 45 Carla Marie von Webra, Klavirski kvartet št. 2 v f-molu, op. 2 Felixa Mendelssohna, Poročna torta – valček-capriccio za klavir in godala v As-duru, op. 76 Camilla Saint-Saënsa, orkestrska suita iz scenske glasbe Peleas in Melisanda, op. 80 Gabriela Fauréja, Sonata za violino in klavir v e-molu, op. 82 Edwarda Elgarja in Slovenski plesi za veliki orkester, op. 105 Danila Švare.

Richard Strauss, plodoviti skladatelj in dirigent glasbene moderne je svojo glasbeno pot začel kot sin hornista Franza in pod njegovim nadzorom sprva skladal v poznoromantičnem slogu. Pozneje je s svojimi simfoničnimi deli in nekaterimi operami stopil celo na prag atonalne glasbe. Mnogi ga imajo za pravega naslednika Wagnerjeve glasbe, pa čeprav se zdi, da je njegov kompozicijski slog predvsem v inštrumentalnih delih bližje Wagnerjevemu protipolu, ki ga predstavljata Mendelssohn in Brahms.

Oddajo bomo ob 80-letnici rojstva namenili vsestranskemu glasbeniku Edvardu Holnthanerju. Po končanem študiju se kljub Privškovemu vabilu ni pridružil ljubljanskemu orkestru. Postal je profesor na svoji nekdanji akademiji – visoki šoli za jazz v Gradcu. Tako je deloval predvsem v Avstriji in Nemčiji. Po upokojitvi pa vodi mariborski Toti Big Band.

Tokrat je gost arhitekt Milan Zdravko Kovač, ki se je nekaj desetletij ukvarjal z načrtovanji zaščite arhitekturne in arheološke dediščine predvsem v starih mestnih jedrih. Z letos umrlim arhitektom Petrom Kerševanom sta v zadnjem desetletju in pol tukajšnim oblastnim in dediščinskim ustanovam od ministrstva za kulturo do mestnega muzeja pro bono predlagala predloge sodobne prostorske zaščite in predvsem javne predstavitve in situ določenih kompleksov arheoloških najdb v stari Ljubljani in njenem barjanskem robu. Gre na primer za izzive gradnje podzemne garaže na Vodnikovem trgu, zdaj zasutega kolišča na Špici na ljubljanskih Prulah, svojstven predlog pa sta v skladu s sodobnimi načeli sodelovanja prebivalcev pri urejanju javnih prostorov dala tudi pri projektu posodabljanja ljubljanskega železniškega in avtobusnega vozlišča. Arhitekt Kovač je pred leti tudi patentiral sistem zaščite arheoloških najdb in situ »Eureka-Eurocare E! 1586 Arch«, in ga uporabil pri ureditvi ene od cesarskih grobnic v podzemni muzej na Kitajskem. V pogovoru gost pojasnjuje te dolgoletne izkušnje in, tako kot marsikdo ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj vse te institucije izpuščajo potencialne prednosti mesta Ljubljane pri javnem predstavljanju svoje izjemno bogate arheološke dediščine. Kovač je l.1964 diplomiral pri arhitektu Edvardu Ravnikarju in nadaljeval študij varstva dediščine na Švedskem in v Rimu.

Poslušajte samospeve Ludwiga van Beethovna in Franza Schuberta ter splet škotskih in angleških ljudskih pesmi.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat drugič posvečamo priznani kanadski sopranistki Nancy Argenta, eni vodilnih izvajalk vokalne glasbe Georga Friedricha Händla. Umetnica je specialistka za renesančno, baročno, klasicistično in romantično glasbo, izvaja pa tudi dela skladateljev 20. stoletja. Pri nas je izvedla koncert na 17. Festivalu Radovljica leta 1999, ko je predstavila pestro sestavljen in barvit spored prefinjene vokalne lirike arij in samospevov, s priznanima glasbenicama: s čembalistko in pianistko na fortepianu Maggie Cole in z violinistko Catherine Mackintosh. Sopranistka Nancy Argenta je debitirala leta 1983 in se je kmalu razvila v eno najodličnejših sopranistk svoje generacije. Iz vokalnega izvajanja je diplomirala na Univerzi zahodnega Ontaria. Posnela je več kot 50 zgoščenk z vokalnimi skladbami od samospevov do opernih del. V izvedbi Nancy Argenta in pianistke Maggie Cole na fortepianu poslušajte tri samospeve Ludwiga van Beethovna na verze Johanna Wolfganga von Goetheja in štiri samospeve Franza Schuberta na verze Ludwiga H. Höltyja, Matthäusa von Collina in Johanna Wolfganga von Goetheja, vse tri glasbenice pa bodo izvedle še dinamičen splet štirih škotskih in angleških ljudskih pesmi. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Salzburški deželni pihalni orkester je 18. julija letos nastopil v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja. Na koncertu v okviru poletnega festivala Imago Sloveniae/Podoba Slovenije jo je vodil njen glavni dirigent, Slovenec Gregor Kóvačič, spored pa je obsegal tri dela, ki jih je za zasedbo pihalnega orkestra priredil prav Kovačič. Tokrat je na sporedu dobra polovica priredbe orkestrske suite Žlahtni meščan Richarda Straussa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V tokratnem Svetu kulture predstavljamo razstavo Wilhelma Heiligerja v novogoriški Mestni galeriji ter dogodek iz cikla Ars teatralis, ki bo pod naslovom V začetku je bila beseda posvečen Álojzu Rebuli ob 100. obletnici njegovega rojstva. Potekal bo v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, režijo podpisuje Alen Jelen, scenarij pa Matej Venier.

Trio Plamen je kot del cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije nastopil 4. 4. 2024 v Slovenski filharmoniji.
Zasedba od leta 2020 ustvarja pod mentorstvom Miha Haasa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vse članice so v času koncerta obiskovale 2. letnik podiplomskega študija: Špela Pokorn je klarinet študirala pri Jožetu Kotarju, Barbara Nagode violončelo v razredu Eldarja Saparayeva in Eva Založnik klavir pri Tatjani Ognjanovič.

LUDWIG VAN BEETHOVEN: KLAVIRSKI TRIO V B-DURU, OP. 11
PAVLE MERKÙ: ASTRAZIONI 1956 ZA KLARINET, VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 23
PAUL JUON: TRIO MINIATUREN, OP. 18

Lucija Stupica: Magnolija. Njena zgodba,
Iva L. Novak: Povej, napisala bom,
Dragan Petrovec: Brodolom.

Recenzije so napisali Silvija Žnidar, Sanja Podržaj in Bojan Sedmak.

Izbor glasbe v celoti posvečamo Urošu Rojku, ki danes praznuje 70 let. Med slovenskimi skladatelji je Rojko eden redkih, ki so se temeljito uveljavili v evropski sodobni glasbi, hkrati pa se skladatelj ni zadovoljil z izvedbami na pomembnih festivalih in še danes išče nove poti. Poslušali bomo njegovo glasbo iz različnih ustvarjalnih obdobij, Pastoralno invencijo za violino in orkester, Mikroostinate za klarinet in kitaro, Accordico za harmoniko in simfonično delo La Gomera.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2010.

Ker tradicionalni ponedeljek Eseja na radiu tokrat sovpada z literarnim večerom iz cikla Ars teatralis, ki ga posvečamo Alojzu Rebuli ob 100. obletnici njegovega rojstva, umeščen pa je v Slovensko stalno gledališče v Trstu, v mesto, s katerim je bil Rebula povezan vse življenje, smo se na ta kraj spomnili tudi z esejem. Njegov naslov je Moji rojstni mesti, njegova avtorica pa Poljanka Dolhar, publicistka, zaposlena v uredništvu Primorskega dnevnika, tudi Tržačanka. Posveča se kulturi in objavlja v medijih v Sloveniji in Italiji. Leta 2011 je skupaj z Eriko Bezin napisala Kako lep je Trst, prvi vodnik po slovenskem Trstu, ki je izšel tudi v italijanski različici. Leta 2014 je ob pomoči prevajalke Darje Betocchi uredila Tra Carso e caos, zbirko italijanskih prevodov pesmi Srečka Kosovela in risb slikarja Edvarda Stepančiča. Je predsednica Slovenskega kluba, s katerim je leta 2016 postavila stalno razstavo o zgodovini tržaškega Narodnega doma.

''Včasih imam občutek, da živim v dveh različnih mestih. Eno se imenuje Trst in je moje rojstno mesto. Drugo se imenuje Trieste in je prav tako moje rojstno mesto. Eno govori, bere, sanja v slovenskem in italijanskem jeziku, drugo pa samo v italijanskem. Kajti slovenščino poučujejo v zelo redkih italijanskih šolah, tako redkih, da jih lahko prešteješ na prste ene roke. Oba jezika zato obvladajo skoraj izključno Slovenci.''

Glasbeno opremo za esej je izbral Mihael Kozjek, in to vložke iz skladbe Calmo espressivo za violino solo Pavleta Merkuja v izvedbi Monike Skalar. Oblikovalec zvoka Vladimir Jovanovič, bralka Mateja Perpar.

Ars teatralis je tokrat spet na odrskih deskah, ki so mu najbolj domače, tiste tržaške, v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča. Tam se je namreč v sodelovanju s Programom Ars Radia Slovenija cikel radijsko-gledaliških literarnih večerov začel. Prav z mestom Trst je bil povezan tudi Alojz Rebula. V besedi in glasbi se mu posvečamo z neposrednim radijskim prenosom na Arsu in Radiu Trst A.

Alojz Rebula, ki se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju pri Nabrežini v kmečko-železničarski družini in umrl 23. oktobra 2018 v Topolšici, je bil pisatelj, esejist, publicist, dramaturg, prevajalec in akademik. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. A vedno znova se zdijo tovrstni opisi premalo – seveda, z njimi kategoriziramo. Pa vendar, kar vse to utemelji, je tisto vmes, vezivo – srčnost, globoki razmisleki o morali, skrb za skupnost in še posebej zavzeto za manjšino, pa pretanjen odnos do narave. In kot zapiše scenarist večera Matej Venier, se je duhovna pustolovščina enega največjih slovenskih pisateljev morala začeti prav tako, kot se spominja svojega odhoda od doma v goriško semenišče Milan Zidar, junak novele Vrnitev v zbirki Vinograd rimske cesarice, ko se leta 1943 po propadu Mussolinijeve Italije vrača v domačo vas – v znamenju materinega priporočila: ''Dali smo te sem, da boš dober. Če boš duhovnik ali ne.'' Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika. Izmojstril ga je do neslutenih pomenskih, slogovnih in čustvenih odtenkov. Skoval ga je v orodje, ki mu je omogočilo neprestano osmišljanje sveta prek Logosa, besede v njenem svetopisemskem pomenu, in iskanje presežnega v njem. Vrh svojega literarnega ustvarjanja je dosegel v zgodovinskem romanu V Sibilinem vetru iz leta 1968. Tu so še njegovi dnevniški zapisi, v katerih stopi v ospredje nezgrešljiv spomin za dialoge in vizualne prizore. Bil je tudi izjemno zaveden kristjan in napisal več eshatoloških besedil.

Režiser Alen Jelen, idejni vodja cikla Ars teatralis, pravi, da Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede. Nastopajo Andrej Pisani, Marijan Kravos, Jure Kopušar, Danijel Malalan, z glasbo tisto neizrečeno dopolnjujeta violončelistka Andrejka Možina in kitarist Janoš Jurinčič. Napovedovalka je Tamara Stanese, glasbena urednica Darja Hlavka Godina, redaktor Žiga Bratoš, mojster zvoka Matjaž Miklič, oblikovalec zvoka Jože Lap.

Literarni večer V začetku je bila beseda, ki se umešča v niz dogodkov V Rebulovem vetru Slovenske prosvete, pripravlja Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, Radijskim odrom, Svetom slovenskih organizacij, Društvom slovenskih izobražencev in Radiem Trst A.

V jedki in kruti metaforični in politični paraboli o tragični slovenski stvarnosti avtor predoči stanje duha oziroma politično situacijo slovenskega naroda vse od polpretekle zgodovine do danes. V njej se ponavlja vedno isti kruti obrazec razcepljenosti na desno in levo stran, desno in levo glavo, ki nista zmožni krmariti ladje v skupno smer, ampak sta sposobni samo krvavega obračunavanja v boju za oblast in dokazovanja, čigava smer je prava.

Režiser: Alen Jelen
Dramaturginja: Marinka Poštrak
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina

Leva glava - Janez Škof
Desna glava - Brane Završan
Vesna, krmarjeva žena in Mama - Vesna Jevnikar
Anit - Veronika Drolc
Prvi mornar - Dario Varga
Drugi mornar in Pesnik - Peter Musevski
Krmar - Boris Cavazza
Slepec - Polde Bibič
Prvi otrok - Vesna Slapar
Drugi otrok - Ana Dolinar

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2010.

Glasbena medigra.

Izet Sarajlić, bosansko-hercegovski pesnik, rojen leta 1930, je pisal v slogu intimistične lirike, ki je po vojni pomenila odklon od prevladujočega kolektivizma in se s svojim delom približal sodobnejšim pesniškim tokovom. Njegova poezija je marsikdaj bila tudi odmev zgodovinskih dogodkov. Večino pesmi je posvetil svoji ženi.

Prevajalci: Ivan Minatti, Josip Osti, Jure Potokar,
interpret: Gregor Čušin,
režiserka: Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka: Sara Železnik,
tonski mojster: Matjaž Miklič,
urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman,
leto nastanka: 2008.

Tretjega aprila letos se je za vedno poslovil še zadnji iz jazzovske družine Heathovih - sloviti Albert »Tootie« Heath. Ameriški jazzovski bobnar Albert »Tootie« Heath je bil prepoznaven po svojem rafiniranem, pogosto pritajenem bobnanju. S svojima bratoma – basistom Percyjem in saksofonistom Jimmyjem je igral tudi v družinski jazzovski skupini Heath Brothers. Ob bratih Jones iz Detroita in Marsalis iz New Orleansa so bili najbolj prepoznavna jazzovska familija. Albert je bil najmlajši med brati in je tudi zadnji umrl. Že od otroštva se ga je držal vzdevek Tootie.