Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Megla se je dvignila - utrinek iz narave je upesnil poljski in malo tudi slovenski pesnik Miloš Biedrzycki, v slovenščino ga je prelila Katarina Šalamun Biedržycka, zvočno podobo pa mu je dal igralec Boris Ostan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Najbolj vznesena glasba najmogočnejšega vseh simfoničnih slogov do zdaj, gigantizem nemške cesarske pozne romantike je glasbeno spremljal vzpon tako nemškega kot avstro-ogrskega cesarstva med najmočnejše države sveta. Namenili sta se izzvati ves preostali svet in mu zavladati. Kako se je zgodovina odvijala, je znano. Čeprav se je nemška umetnost na to dogajanje ves čas odzivala, se pa nihče ni tako boleče, brez milosti in s zvrhano mero trpkosti, groze in popolnega razočaranja kot Wilhelm Furtwängler v svojih treh simfonijah.

Nemška politična krajina se je dodobra izvila iz tradicionalnih tirnic in postaja vedno bolj nepredvidljiva. Če so bili volivci vajeni vladnih koalicij iz dveh strank, zdaj že četrto leto vladajo trije partnerji, ki namesto stabilnosti v nemški prostor vnašajo nenehne prepire in obupno iščejo lastni profil. Zato se na zmago na volitvah prihodnje leto pripravljajo opozicijski krščanski demokrati, ki so najprej obračunali z dediščino nekdanje kanclerke Angele Merkel. In tu je še vzpon skrajne desnice, ki v Evropi ni nobena posebnost, le da nemška desnica ne kaže nobenega interesa, da bi se pomaknila proti sredini.

Akademski pevski zbor Maribor od leta 2012 vodi skladateljica in zborovodkinja Tadeja Vulc. Štirideset članski zbor, ki ga po večini sestavljajo študentke in študentje različnih fakultet, zelo uspešno deluje na mednarodnih tekmovanjih in festivalih doma ter v tujini, prireja samostojne koncerte in sodeluje pri različnih projektih. Velik uspeh zbora je bilo osvojeno prvo mesto in zlata plaketa na 27. državnem zborovskem tekmovanju Naša Pesem v Mariboru maja 2022. Poleg priznanja za najboljši mešani zbor tekmovanja je posebno nagrado prejela tudi dirigentka za najboljšo izbiro sporeda.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pri 26-ih se je Privšek odpravil študirat na ugledno glasbeno šoilo Berklee v Bostonu, v ZDA. Tam je bil njegov profesor tudi sloviti Herb Pomeroy, utemeljitelj sodobnega aranžiranja za veliki jazzovski orkester, imenovanega tudi "line writing". Pomeroy je bil nad Privškovim znanjem in talentom navdušen in ga je uvrščal ob bok Quincyju Jonesu in Arifu Mardinu. Po študiju v Ameriki se je Privšek, kljub mamljivim holivudskim ponudbam, vrnil domov in od Bojana Adamiča prevzel vodstvo takratnega PORL-a, torej Plesnega orkestra Radia Ljubljana. Orkestru je dirigiral več kot tri desetletja in zanj napisal več kot 4000 skladb in priredb. Pod njegovim vodstvom se je zasedba razvila v enega najboljših big bandov v Evropi. Poslušajmo posnetke s plošče Čas pred svitom, ki je pri ZKP RTV Slovenija izšla leta 2000. Simfoničnemu orkestru in Big Bandu RTV Slovenija je dirigiral Walter Proost.

Letošnja Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, je posvečena razmisleku o ženskih filmskih ustvarjalkah in potencialu feminističnih praks. Med 17. in 19. oktobrom se bo v Kinodvoru v Ljubljani odvil 9. mednarodni filmski festival Kinotrip, za katerega mlada filmska ekipa izbira filme za mlade. V kine je prišel dokumentarec Bojevita kraljica noči o eni največjih evropskih sov – sovi kozači. Film je režiral Matej Vranič. Pogovarjali se bomo tudi z igralci, ki so zaigrali v mladinskem filmu Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja.

Njena glasba je elegična in skrivnostna, temačna in srce parajoča, prav takšna, da ustreza glavnemu junaku.

Pred odhodom v Pariz, kjer bo študiral pri znanem kitaristu Romainu Pilonu, je luč sveta ugledala še plošča, na kateri so Gavranovičeve skladbe. V zasedbi so še bobnar Andreas Reisenhofer, basist Miloš Čolović in tenor saksofonist Lenart De Book. Gosta sta legendarni, pred kratkim umrli trobentač Jim Rotondi in naš mojster črno-belih tipk Marko Črnčec.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij s področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije do fizike osnovnih delcev.

Violina in klavir sta čudovit tandem za izvajanje sonat in prav tem sta se violinist Rainer Honeck in pianistka Yoko Kikuchi posvetila na koncertu, ki je bil 18. marca letos na Spomladanskem glasbenem festivalu v Tokiu. Ta izjemni dvojec je namreč izvedel dela Mozarta, Schuberta, Korngolda in Brahmsa.

Fotografijo moramo razumeti v kontekstu vsega, kar jo določa, pravi umetnik in teoretik Victor Burgin, ki s semiotiko razlaga, kako fotografija tvori pomen, s psihoanalizo pa, zakaj nekdo ob neki fotografiji ne občuti ničesar, drugi pa ima solze v očeh. Burgin razmišlja o tem, kako fotografijo razumemo in poudarja soodvisnost fotografske podobe in jezika, nezmožnost, da fotografijo izvzamemo iz ideološkega polja. Sprva se je uveljavil kot politično angažirani fotograf, ki je s konceptualnim spajanjem podob in besedila opozarjal na družbene nepravilnosti in konvencije. Pogovor je nastal leta 2022, ko je Burgin v Ljubljani gostoval ob izidu prevoda izbora njegovih esejev z naslovom Kamera in aparat, ki jih je izdala revija Fotografija.

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024, studio 1
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija

Abonma Filharmonični klasični koncerti v sezoni 2024/25 izpostavlja izbrana dela orkestrskega opusa Johannesa Brahmsa, častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani. V njem se bodo lahko obiskovalci med drugim prepustili vsem štirim Brahmsovim simfonijam in obema njegovima klavirskima koncertoma.
Za prvi koncert tega abonmaja se v Ljubljano vrača Philipp von Steinaecker, prepričljiv interpret nemškega romantičnega repertoarja, ki se s posebno ljubeznijo posveča tudi glasbi klasicizma. Z Zborom in Orkestrom Slovenske filharmonije se bo uvodoma prepustil Brahmsovi žalostinki Nänie, medtem ko bo v Mozartovem Tretjem koncertu za rog in orkester kot solist zablestel vodja sekcije rogov Orkestra Slovenske filharmonije Blaž Ogrič, večer pa bo okronala Tretja simfonija Johannesa Brahmsa, o kateri je Antonín Dvořák nekoč zapisal: »To je čista ljubezen in srce se ji odpira. Spomnite se na moje besede, ko boste poslušali simfonijo in dejali boste, da sem prav slišal.«

Tragično je, da Franz Schubert za nobeno izmed svojih, danes nesmrtnih del, ni dobil plačila. Strinjati se moramo z njegovim vzklikom: “Država bi me morala vzdrževati!”, kajti razmere, v kakršnih je živel, so bistveno pripomogle k njegovi prezgodnji smrti. Tudi danes slovito Mašo v Es-duru, št. 6 je napisal po lastnem vzgibu, za prijatelja Michaela Leitmeyerja. Ta jo je imenoval rekvijem.
Pozabi pa jo je šele 3 desetletja po nastanku iztrgal Johannes Brahms.

Predvajamo avgustovski posnetek iz Jene, na katerega so se ujeli
sopranistka Alba Vilar–Juanola,
mezzosopranistka Alexandra Schmid,
tenorista Falk Hoffmann in Oliver Kaden
ter basist Steven Klose.
Zbor in Orkester Srednjenemškega radia iz Leipziga vodi Philipp Ahmann.

Blaž Ogorevc (1951) je napisal več pesniških zbirk, prva z naslovom Prisilno zreli paradižniki pa je izšla že leta 1975. Sledile so še Zima na socialističnem kmetijskem posestvu (1978), Poklon za Rastafari Makkonen Haile Selassie Yaha (1985), Domačijski spevi (1991) in Poezije (2002). Leta 1999 je izšel njegov potopisni roman Tropska melanholija, ki je njegovo najbolj znano delo. A Ogorevc je ves čas ostajal zvest poeziji, edinstveni in preprosti poeziji, povezani s podeželskim življenjem, ki ga pesnik slika precej realistično in hkrati humorno. V okviru petkovega ciklusa Na valovih humorja objavljamo nekaj njegovih pesmi iz omenjene zbirke iz sredine osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v katerih še posebej izstopa podeželska tema.

Interpret Željko Hrs,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2024.

Razlog za oddajo z glasbo Glenna Millerja je koncert Orkestra Glenna Millerja, ki bo 12. oktobra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Glenn Miller je razvil prepoznaven slog s klarinetom kot nosilcem melodije, dubliran s saksofonsko sekcijo za oktavo niže. "Orkester mora razviti svoj lastni zvok, imeti mora osebnost,« meni Miller.