Arthur Schnitzler (1862-1931) je s svojim literarnim ustvarjanjem pomembno zaznamoval obdobje dunajske moderne. Med njegovimi najbolj znanimi deli sta noveli Poročnik Gustl (zaradi kritike avstrijske vojske v njej je Schnitzler izgubil oficirski čin višjega zdravnika v vojaški rezervi) in Sanjska novela, na katero je vplivalo poznanstvo s Sigmundom Freudom, v njej namreč par odkrije, da s pomočjo pogovora lahko razreši nerazumevanje spolnosti drug drugega. Stanley Kubrick je po predlogi Sanjske novele posnel film Široko zaprte oči. Schnitzler je napisal tudi številna dramska dela – med temi sta Ljubimkanje in Rajanje, s katerima je rušil tabuje tega tedanje družbe glede tega, kaj je dovoljeno uprizoriti na odru. Pozna slava pa je izšla šele leta 2014 iz Schnitzlerjeve še neobjavljene zapuščine. V slovenščino je knjigo prevedla Jerneja Jezernik. V središču novele, ki jo je Schnitzler napisal pri 32 letih, je ostareli Eduard Saxberger, uradnik, ki je v mladosti izdal pesniško zbirko. To izbrskajo mladi dunajski literati in Saxberjerja začnejo častiti kot velikega umetnika. Stari gospod ravno začne uživati v pričakujoči slavi, ki jo bo morda izkusil, a navdušenje ne traja dolgo časa in Saxberger kmalu pristane na realnih tleh.