Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Misso ad imitationem pater noster Jacobusa Carniolusa Gallusa, komorno kantato O di betlemme altera Alessandra Scarlattija, Nisi Dominus Georga Friedricha Händla in priredbo korala iz Bachove kantate Ihr Menschen, rühmet gottes liebe.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo Sonato za klavir št. 3 v F-duru op. 46 Dmitrija Kabalevskega in Afriške plese Heitorja Ville Lobosa.

Ifigenija Simonović je objavila že kakih trinajst pesniških zbirk, knjige esejev, zbirke kratke proze, dokumentarne zapise in še kaj. Vendar je predvsem pesnica, tenkočutna raziskovalka in opazovalka notranjih vzgibov in stanj duše, ki najdejo pot v besede in na papir. Taka je tudi Ljubezenska pesem. Interpretira: Saša Mihelčič.

Od 7. do 13. oktobra v Sloveniji poteka Teden otroka, zato osrednji del Glasbene jutranjice posvečamo skladbam, napisanim za otroke. Ta pomembni program Zveze prijateljev mladine Slovenije je sicer aktiven že od leta 1954 in letos praznuje svojo 70-letnico. Osrednja tema tokratnega Tedna otroka je Otrok, nepopisan list. Poslušamo glasbeno pravljico Peter in volk Sergeja Prokofjeva, Ravelovo suito za orkester Moja mati gos, Vodnik po orkestru za mladega človeka Benjamina Brittna, Schumannov Album za mladino op. 68, Šivičevo Pravljico po klavirski suiti za otroke, Bartókov klavirski cikel Za otroke ter Vaje za Elizo, 11 stilnih variacij na Beethovnovo temo za otroke Žige Staniča.

Danes pozornost namenjamo Slovenskemu otroškemu zboru, ki ga več kot 20 let umetniško vodi skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Mladi pevci so se letos zbrali že 23. po vrsti, da bi pripravili pester in raznovrsten program zborovskih skladb. Predstavili so jih 3. julija na koncertu v Slovenski filharmoniji, skupaj z njimi je nastopil še gostujoči zbor Toronto Children's Chorus.

Igralec, režiser, scenarist Boris Cavazza je ta teden na slavnostnem koncertu ob 75. obletnici Radia Koper v Novi Gorici prejel nagrado Franeta Milčinskega - Ježka za leto 2024. Eden naših največjih dramskih in filmskih igralcev je k številnim nagradam in priznanjem, omenimo vsaj nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, pa zlati red za zasluge, s katerim ga je lani odlikoval predsednik republike Borut Pahor, dodal še Ježkovo nagrado za izjemen ustvarjalni opus, saj, kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, "tradicijo Ježkovega duha na izvirni način celo presega". V našem radijskem arhivu smo poiskali pogovor z Borisom Cavazzo iz leta 2017, ko se je z umetnikom pogovarjala Tadeja Krečič.

Otok Gvadelup je del čezmejnega francoskega ozemlja na vzhodu Karibov. Kultura je tam mešanica vplivov evropskih prišlekov in afriških sužnjev, glasba se je oblikovala na evropskih melodičnih osnovah, obogatenih z afriškimi ritmi, tako je tam zelo prisotno izročilo četvorke – kvadrilje, pomešano z vplivi drugih plesov, ki so prav tako nastali v kolonijah. Tako danes tam plešejo na četvorke, bigine, pa tudi valčke in merenge, nosilno melodično glasbilo pa je največkrat harmonika.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

- Prejemnica Nobelove nagrade za književnost je Han Kang
- Pričel se bo Frankfurtski knjižni sejem
- Častno gostovanje Italije v Frankfurtu bo potekalo brez v Italiji živečih slovenskih avtorjev
- Vrnitev slike Vittora Carpaccia v Koper
- Festival stripa Tinta
- BIG Design 2024 Ljubljana
- 50 let Društva slovenskih pisateljev v Avstriji

Avtorji prispevkov: Vlado Motnikar, Gregor Podlogar, Špela Lenardič, Urša Mravlje, Ana Lorger, Goran Tenze in Mateja Železnikar;
glasbena oprema: Tina Ogrin;
tonska izvedba: Vjekoslav Mikez;
redaktorstvo in vodenje: Tina Kozin.

Glasbena medigra.

Pri Založbi Pivec je letos izšel prevod romana Moje leto počitka in sprostitve ameriške pisateljice Ottesse Moshfegh, ki je v Združenih državah ob izidu leta 2016 doživel odlične odzive in se je večkrat uvrstil tudi na lestvice najboljših romanov tistega leta. Črno-humorno zgodbo o mladem dekletu iz New Yorka, ki skuša življenjskim težavam ubežati ob pomoči dolgotrajne hibernacije, pri čemer ji pomagata trčena psihiatrinja dr. Tuttle in njeno goreče predpisovanje vseh mogočih psihofarmakov, je v slovenščino prevedla Miriam Drev. Prav zdaj prevaja že drugi avtoričin roman. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je razgovorila o specifičnem okolju, upodobljenem v Moje leto počitka in sprostitve, privilegiranem, s potrošnjo in videzom obsedenim Manhattnom na prelomu tisočletja, o njegovih kulturnih označevalcih in ženskem ponotranjenju idealov poznega kapitalizma. Z Miriam Drev se je pogovarjala Tina Poglajen.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Predstavljamo posnetke z recitala hornista Mihajla Bulajića in pianista Klemna Golnerja, ki sta 22. septembra nastopila na 2. koncertu letošnje sezone cikla SiBrass. Člana Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta na koncertu v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji izvedla deli francoskega glasbenega ustvarjalca Eugena Bozzaja z naslovom Oddaljeni spev in V gozdu ter tri skladbe za rog in klavir Franza Straussa Fantazijo na Schubertrovo temo, Nokturno in Izvirno fantazijo.

Arthur Schnitzler (1862–1931) je s svojim literarnim ustvarjanjem pomembno zaznamoval obdobje dunajske moderne. Med njegovimi najbolj znanimi deli sta noveli Poročnik Gustl (zaradi kritike avstrijske vojske v njej je Schnitzler izgubil oficirski čin višjega zdravnika v vojaški rezervi) in Sanjska novela, na katero je vplivalo poznanstvo s Sigmundom Freudom, v njej namreč par odkrije, da ob pomoči pogovora lahko razreši nerazumevanje spolnosti drug drugega. Stanley Kubrick je po predlogi Sanjske novele posnel film Široko zaprte oči. Schnitzler je napisal tudi številna dramska dela – med temi sta Ljubimkanje in Rajanje, s katerima je odpravljal tabuje tedanje družbe glede tega, kaj je dovoljeno uprizoriti na odru. Pozna slava pa je izšla šele leta 2014 iz Schnitzlerjeve še neobjavljene zapuščine. V slovenščino je knjigo prevedla Jerneja Jezernik. V središču novele, ki jo je Schnitzler napisal pri 32 letih, je ostareli Eduard Saxberger, uradnik, ki je v mladosti izdal pesniško zbirko. To izbrskajo mladi dunajski literati in Saxbergerja začnejo častiti kot velikega umetnika. Stari gospod ravno začne uživati v pričakujoči slavi, ki jo bo morda izkusil, a navdušenje ne traja dolgo časa in Saxberger kmalu pristane na realnih tleh.

Interpretira Željko Hrs,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
režija Ana Krauthaker,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2024.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Gaetano Donizetti, skromen in preprost človek, je bil kar presenečen ob velikanskem uspehu, ki ga je doživela krstna uprizoritev njegove Lucie di Lammermoor v gledališču San Carlo. Pa vendar je bil ta že vnaprej zagotovljen. Donizetti je bil takrat na vrhuncu ustvarjanja, v operi sta nastopila najslavnejša pevca takratne dobe, roman sira Walterja Scotta Nevesta Lammermoorska, na katerem temelji opera, pa je užival veliko občudovanje po vsej Evropi in je veljal za njegovo najboljše delo.
Donizettijevo Lucio di Lammermoor so v Mariboru premierno uprizorili prejšnji petek, 4. oktobra. To je bila peta postavitev tega skladateljevega priljubljenega dela na odru mariborske opere. Pod režijo, scenografijo in kostumografijo se je podpisal Giulio Ciabatti, ki je oblikoval tudi svetlobo. Asistent scenografije je bil Platon Bardhi, zborovodkinja pa Zsuzsa Budavari-Novak. Pojejo: Nina Dominko (Lucia), Martin Sušni (Edgardo), Luka Brajnik (Enrico), Luka Ortar (Rajmund), Dada Kladenik (Alisa), Danilo Kostevšek (Arturo) in Bogdan Stopar (Norman). Zbor in orkester mariborske opere vodi Ivan Hut.

Za najuspešnejše delo ameriškega skladatelja Johna Aldena Carpenterja velja balet Nebotičniki, kjer je prvič umetniško uporabil govorico jazza v baletu.

Ameriška pisateljica Erica Jong je zaslovela z romanom Strah pred letenjem, ki je izšel leta 1973 in je bil za tisti čas kontroverzen, saj opisuje žensko seksualnost. Leta 1998 je pisateljica izdala knjigo esejev z naslovom Kaj si ženske želijo? V eseju z naslovom Moja mama, moja hčerka in jaz opisuje zapletene odnose med različnimi generacijami žensk. Odlomek, ki ga bomo slišali v Literarnem nokturnu, je prevedla Ingrid Kovač Brus.

Prevajalka: Ingrid Kovač Brus,
interpretka: Maja Sever,
režiserka: Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka: Sara Železnik,
tonski mojster: Nejc Zupančič,
urednica oddaje: Ingrid Kovač Brus, Ana Rozman (ponovitev),
leto nastanka: 2013.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.