Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ana Svetel je pesnica in pisateljica, avtorica dveh pesniških knjig in dveh knjig kratke proze. Je pa tudi znanstvenica in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Iz njenega pesniškega opusa smo izbrali pesem O zaljubljenosti. Prebrala nam jo bo dramska igralka Tina Gunzek.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Bi se Jezus, če bi živel danes, izogibal družbenim omrežjem in virtualnim platformam ali pa bi bil ravno zato, ker ne bi želel biti preveč vzvišen, dejaven tudi virtualno? Bi si »umazal roke« z virtualnim veselim oznanilom ali pa bi najrazličnejše vsebine o njem objavljale le množice, ki bi se zgrinjale okrog njega? Z gosti o krščanstvu in novih medijih v 21. stoletju: duhovnik in vloger Martin Golob, pater in pisatelj Branko Cestnik, novinar Lojze Grčman, Aleteia, radijski voditelj Jure Sešek, Radio Ognjišče (posnetek pogovora z Avdiofestivala).

Letos mineva 150 let od rojstva skladatelja Franza Schmidta, tokrat bo zato v ospredju njegov oratorij Knjiga s sedmimi pečati, ki velja tudi za najpomembnejši oratorij 20. stoletja. V njem je uglasbil besedila iz Janezove Knjige Razodetja, ki se nanašajo na apokalipso. Navdihujoča glasba popelje poslušalce iz diatoničnih harmonij v nov zvočni svet, ki se na koncu povrne v harmonsko bogatega tonalnega in izzveni v oživljeni enoglasni gregorijanski glasbi.

Neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje pater Pavle Jakop. S petjem sodeluje Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Rebeka Dobravec.

Minilo je 25 let, odkar sta Daniel Barenboim in palestinski literarni učenjak Edward W. Said ustanovila Orkester Zahodno-vzhodni divan, projekt, ki ga Barenboim vidi kot »stalen dialog, kjer se univerzalni, metafizični jezik glasbe povezuje z nenehnim dialogom, ki ga imamo z mladimi in ki ga imajo mladi med seboj«. Orkester je od takrat reden obiskovalec festivala Proms v Londonu, kjer je debitiral leta 2003 in se 11. avgusta letos vrnil s temeljnima deloma romantičnega repertoarja: Brahmsovim tolažilnim violinskim koncertom, pri katerem se mu je pridružila solistka, violinistka Anne-Sophie Mutter, in Schubertovo zadnjo, 9. simfonijo, katere neustavljivi zagon in melodična plodnost izdatno potrjujeta vzdevek, ki ga je pridobila: »Velika«.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Josef Škvorecký, ki se je rodil leta 1924, umrl pa leta 2012, sodi med največje češke prozaiste 20. stoletja. S svojim opusom se uvršča ob bok ustvarjalcem, kot so Bohumil Hrabal, Milan Kundera in Ladislav Fuks, ki so se na literarnem prizorišču pojavili v šestdesetih letih in so danes del ne le češkega, temveč tudi svetovnega literarnega kanona. Josef Škvorecký je leta 1969, po praški pomladi, kot predavatelj odšel v Združene države in se ni več vrnil v domovino; s soprogo sta se naselila v Torontu v Kanadi, kjer sta imela založbo. V Ciklu humorja Josefa Škvoreckega boste slišali odlomek iz romana Oklepni bataljon. Izšel je leta 1971 pri emigrantski založbi v Torontu in kaže na vseobsegajočo shizofreno dvoličnost, ki izvira iz družbene klime laži in pretvarjanja v takratni Češkoslovaški.

Prevod Nives Vidrih,
interpretacija Božo Vovk,
ton in montaža Jure Culiberg,
režija Jože Valentič.
Produkcija 2000.
Redakcija Staša Grahek.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ko je švedski skladatelj Ludvig Norman preminil 28. marca leta 1885, je za seboj pustil nedokončan Klavirski koncert v d-molu. Priznani pianist Peter Friis Johansson je Normanovo delo odkril pred kratkim, ga dokončal in prvič so ga izvedli 12. oktobra lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. Poleg Johanssona so pri izvedbi sodelovali še Simfoniki Švedskega radia in dirigent Christian Reif, spored pa sta dopolnila suita št. 1 iz scenske glasbe Edvarda Griega k Ibsenovi igri Peer Gynt in simfonična pesnitev Hči Pohjole Jeana Sibeliusa.
Peter Friis Johansson: "Kot se pogosto pripeti, se je ta projekt zgodil bolj ali manj naključno. Zelo rad imam Normanovo glasbo in ko sem odkril, da obstaja zgodnji klavirski koncert, sem takoj začutil, da je vredno raziskati, v kakšnem stanju je. Norman je zapustil dva popolna, dokončana stavka ter introdukcijo in glavno temo sklepnega stavka. Slogovno bi njegov Klavirski koncert lahko umestili na presečišče poznega klasicizma in zgodnje romantike. V glasbi slišim odmeve Mozarta in Beethovna, in če malce ugibam, bi rekel, da je Normana navdihnil Mozartov Klavirski koncert št. 20, ki je pisan v isti tonaliteti – d-molu. Istočasno se je Norman že začel razvijati v prvovrstnega romantika. Dober primer je drugi stavek, ki ga uvede tercet violončel, nekaj, kar je bilo za tisti čas še nepredstavljivo. V tej glasbi so torej tudi primesi pristne ustvarjalnosti, kar hkrati velja tudi za skladateljev odnos do strukture."

Sveta Terezija Avilska je cerkvena učiteljica in ena od najbolj znanih svetnic Katoliške cerkve. Skromna španska redovnica je že v svojem času veljala za mistikinjo in duhovno učiteljico. Ob njenem bližnjem godu ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja s profesorjem na St. Mary University v Londonu dr. Petrom Tylerjem o tej izjemni svetnici.

Nemški skladatelj Max Reger je napisal veliko del za orgle. Za življenja je prijateljeval z nemškim organistom Karlom Straubejem, ki je krstno izvedel več njegovih orgelskih skladb. Številne veljajo za zelo kompleksna in tehnično zahtevna dela. Njegov kompozicijski slog je temeljil na baročni polifoniji, dopolnil ga je s klasicističnimi oblikovnimi vzori in novostmi, ki jih je v razvoju glasbe prinesel čas, v katerem je živel.

Dnevniška zapisa Alojza Rebule iz leta 1963 sta bila objavljena v knjigi Gorje zelenemu drevesu. Takrat je bil Alojz Rebula profesor klasičnih jezikov na Slovenskem liceju in je v svoje dnevnike pogosto zapisoval tudi dogodke iz šolskih učilnic in zunaj njih, na primer iz tržaške mestne knjižnice, kjer sta se dva dijaka poleti lotila orjaškega podviga. Od tod tudi naslov: Počitniško delo.

Igralec Željko Hrs,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

V svojem aktivnem in plodnem ustvarjalnem življenju je Petar Konjović dosegel veliko prepoznavnost: leta 1937 je bil izvoljen za rednega člana Češkoslovaške akademije znanosti in umetnosti, leta 1945 je bil znova izvoljen za rektorja Glasbene akademije in že leta 1946 za rednega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti. Konjović je poleg vseh svojih velikih prispevkov in truda zaslužen za ustanovitev Muzikološkega inštituta pri Srbski akademiji znanosti in umetnosti leta 1947.
Konjović je svoje življenje posvetil glasbeni, dramski in pesniški umetnosti, tej umetniški nuji, ki ga je nenehno zaposlovala, pa tudi srbskemu narodu in s tem v zvezi razvoju srbske kulture.

Miodrag Pavlović (1928–2014) je "eden najpomembnejših srbskih pesnikov druge polovice dvajsetega stoletja. /…/ Skupaj s Vaskom Popom sta največ pripomogla k resnični modernizaciji sodobne srbske poezije. Pavlović je velik erudit, s svojimi številnimi zbirkami je vedno znova presenečal, posebno z razumsko usmeritvijo". Tako je med drugim za portret, ki smo ga v radijskem studiu posneli leta 1998, zapisal scenarist Josip Osti. Pavlovića in njegovo poetiko v oddaji spoznavamo prek pesmi, ki jih je poslovenil Veno Taufer.

Prevajalec pesmi: Veno Taufer,
interpreta pesmi: Boris Ostan, Stannia Boninsegna,
bralka veznega besedila: Saša Mihelčič,
režiser: Boštjan Vrhovec,
mojster zvoka: Staš Janež.
Leto produkcije: 1998.
Redaktorja: Andrej Arko, Maja Žvokelj.

V West Mallingu v grofiji Kent v jugovzhodni Angliji stoji kip ženske, delo umetnice Sare Cunnington. Hope, kot ji pravijo, je upodobljena sredi koraka in steguje desno roko v, kateri nosi grlico, ki bo vsak hip poletela v svet. Plašč, ki se vije za njo in od zadaj deluje kakor velik ščit, je razdeljen na posamezna polja, ki skozi različne prizore podajajo zgodovino mesta. Tako kip, kakor zgodovina mesta sta navdihnila angleškega skladatelja Nigela Clarka, ki ju j prelil v suito Dediščina – Kaj je videla Hope.

Sto osemdeset let od rojstva goriškega slavčka bomo slišali pet njegovih najbolj znanih pesmi: Nazaj v planinski raj, Soči, Moj črni plašč, Ujetega ptiča tožba in Človeka nikar!

Igralca: Željko Hrs in Branko Jordan,
režiserka: Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka: Jure Culiberg.

Posneto novembra 2006.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.