Ko je švedski skladatelj Ludvig Norman preminil 28. marca leta 1885, je za seboj pustil nedokončan Klavirski koncert v d-molu. Priznani pianist Peter Friis Johansson je Normanovo delo odkril pred kratkim, ga dokončal in prvič so ga izvedli 12. oktobra lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. Poleg Johanssona so pri izvedbi sodelovali še Simfoniki Švedskega radia in dirigent Christian Reif, spored pa sta dopolnila suita št. 1 iz scenske glasbe Edvarda Griega k Ibsenovi igri Peer Gynt in simfonična pesnitev Hči Pohjole Jeana Sibeliusa.
Peter Friis Johansson: "Kot se pogosto pripeti, se je ta projekt zgodil bolj ali manj naključno. Zelo rad imam Normanovo glasbo in ko sem odkril, da obstaja zgodnji klavirski koncert, sem takoj začutil, da je vredno raziskati, v kakšnem stanju je. Norman je zapustil dva popolna, dokončana stavka ter introdukcijo in glavno temo sklepnega stavka. Slogovno bi njegov Klavirski koncert lahko umestili na presečišče poznega klasicizma in zgodnje romantike. V glasbi slišim odmeve Mozarta in Beethovna, in če malce ugibam, bi rekel, da je Normana navdihnil Mozartov Klavirski koncert št. 20, ki je pisan v isti tonaliteti – d-molu. Istočasno se je Norman že začel razvijati v prvovrstnega romantika. Dober primer je drugi stavek, ki ga uvede tercet violončel, nekaj, kar je bilo za tisti čas še nepredstavljivo. V tej glasbi so torej tudi primesi pristne ustvarjalnosti, kar hkrati velja tudi za skladateljev odnos do strukture."