Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Concerto a due cori št. 3 v F-duru, HWV 334 Georga Friedricha Händla, Sonata št. 13 v Es-duru (quasi una fantasia), op. 27/1 Ludwiga van Beethovna, Koncert za violino, godala in continuo št. 7 v B-duru, op. 3 Pietra Antonia Locatellija in Impromptu št. 3, op. 34 Gabriela Fauréja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo Variacije na rokokojsko temo v A-duru za violončelo in orkester, op. 33 Petra Iljiča Čajkovskega in Divertimento za flavto, violino in violončelo, op. 100/1 Josepha Haydna.

Kratko pesem z ljubezensko tematiko Tvoja sem slovenske pesnice Barbare Pešut interpretira dramska igralka Maja Sever.

Na sporedu suita št. 2 iz baleta Zimski palček Bohuslava Martinůja, Rondo za klavir št. 1 v D-duru, K. 485 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Cigan – rapsodija za violino in orkester Mauricea Ravela, samospev Kjer trobentajo lepe trobente, iz cikla Dečkov čudežni rog Gustava Mahlerja, tri orkestralne skladbe iz opere Pravljica o carju Saltanu, op. 57 Nikolaja Rimskega - Korsakova, Trio za flavto, violo in violončelo, op. 40 Alberta Roussela in suita iz opere Háry János Zoltána Kodálya.

Nova stvarnost je umetniško gibanje, ki je trdno pristalo v svetu razbitih sanj, ki ga je prineslo obdobje po boleči izkušnji prve svetovne vojne. Namesto bleščave, kričeče barvitosti, mogočnosti in pretirane čutnosti je sledila umetnost streznitve, skromnosti, objektivnega pogleda na svet, zadržanosti, predvsem pa umetnosti, ki teži k vzpostavitvi preprostega, a trdnega reda v ustvarjanju. Glasbeni prvak te usmeritve je bil Paul Hindemith.

Letos je minilo 90 let od rojstva našega skladatelja, pianista, aranžerja, dirigenta in pedagoga Janeza Gregorca. Današnjo oddajo Samo muzika bomo posvetili njegovim skladbam, ki jih je namenil velikim zasedbam.

Kakšen je potencial industrijskega oblikovanja v deželah jugovzhodne Evrope? Na to vprašanje odgovarja gost v oddaji Zmago Novak, idejni vodja in ustanovitelj tridnevnega Festivala BIG Design, ki se je v soboto sklenil v Ljubljani. Organizatorji, socialno podjetje Zavod Big oziroma njihov Center za kreativno gospodarstvo jugovzhodne Evrope, so skušali opozoriti na oblikovalski potencial 21 držav od Avstrije do Turčije z več kot 200 milijoni prebivalcev.

Jill Feldman je nastopila na Festivalu Radovljica leta 2003 v triu Dolcissimo sospiro in leta 2005 z ansamblom Concerto delle viole.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat drugič posvečamo mednarodno priznani ameriški sopranistki Jill Feldman, ki je specialistka za srednjeveško, renesančno, baročno in klasično glasbo ter slovi po zelo izraznem izvajalskem slogu. V svojih interpretacijah spretno povezuje gladko tekočo vokalno tehniko z veliko pozornostjo do dramatične vsebine ter lepote in pomena besedila. V Sloveniji je izvedla koncert na 23. festivalu Radovljica, 2005, ko je zapela z italijanskim ansamblom viol da gamba Concerto delle viole. Sopranistka Jill Feldman je ena vodilnih umetnic v izvajanju baročnega in klasičnega repertoarja, ki slovi po zelo izraznem izvajalskem slogu. V svojih interpretacijah spretno povezuje tekočo vokalno tehniko z veliko pozornostjo do dramatske vsebine ter lepote in pomena besedila. V izvedbi Jill Feldman in kvarteta Concerto delle viole bomo predstavili madrigale in druge posvetne pesmi: neznanega angleškega skladatelja ok. leta 1600 v priredbi verjetno Williama Wigthorpa, Johna Dowlanda, Williama Byrda, Claudia Monteverdija, Johna Benneta in Richarda Nicholsona.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

V novem nizu oddaj predstavljamo posnetke s koncerta Rambazamba, na katerem so pod imenom Trio Wieder, Gansch & Paul nastopili trije izvrstni tuji trobilci, poleg njih pa v drugem delu koncerta še člani Trobilnega ansambla SiBrass in povsem ob koncu še Pihalni orkester Pošta Maribor. Koncert je bil 15. septembra v dvorani Ondine Otta Klasinc v Mariboru del Festivala Maribor. V omenjenem triu igrajo trobentač Thomas Gansch, pozavnist Leonhard Paul in tubist Albert Wieder, glasbeniki, ki so že prej – in še vedno sodelujejo tudi v sloviti "glasbenogledališki" zasedbi Mnozill Brass. V zadnjih letih so redni gostje slovenskih koncertnih odrov; kot člani zasedbe Mnozill Brass so februarja letos očarali polno Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, kot Trio Wieder, Gansch & Paul pa so nastopili spomladi leta 2021 v Slovenski filharmoniji na koncertu v sklopu cikla SiBrass. Tedaj so se predstavili z večplastnim programom, ki zajema množico priredb žanrsko in slogovno raznovrstnih glasbenih del, kot tudi izvirna dela. In zelo podoben je bil tudi koncertni program Rambazamba na Festivalu Maribor.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V soboto se je v Novi Gorici zaključila tridnevna mednarodna konferenca Avantgarda in konec sveta, odprla se je z razstavo Černigoj s sopotniki in učenci, saj letos mineva 100 let od prve konstruktivistične razstave slikarja Avgusta Černigoja. Pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki so izšli trije novi prevodni romani. V oddaji nekaj besed namenjamo tudi letošnji Jesenski filmski šoli v Kinoteki, ki se letos osredotoča na perspektive feminizma v filmu. V soboto so v okviru festivala Tinta bili razglašeni prejemniki nagrad zlatirepec, danes pa se lahko udeležite pogovora s palestinskim umetnikom Ahmedom Masoudom in bralne uprizoritve njegove gledališke igre Izdelovalka mrtvaških prtov. Vabljeni k poslušanju!

Desetega aprila letos je v Betettovi dvorani Akademije za glasbo potekal koncert, na katerem so nastopili komorne zasedbe s harmoniko in Harmonikarski orkester Akademije za glasbo. Posebej se posvečamo orkestru, poslušali pa bomo tudi eno komorno zasedbo.
Antonio Vivaldi: Koncert v a-molu za dve violini št. 8, op. 3 (prir. Borut Zagoranski)
Tobjörn Lundquist: Copenhagem Music
Benjamin de Murashkin: Tarangeshu
Maj Brinovec: Zvezdice (Gašper Šemrov – tolkala, Jan Rantaša – harmonika)

Harmonikarski orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani deluje od študijskega leta 2011/2012. Poleg rednih letnih koncertov v okviru Komornih večerov ali abonmaja Tutti je do zdaj koncertiral tudi v drugih slovenskih koncertnih središčih, pri čemer posebno pozornost posveča izvedbam izvirnih skladb slovenskih skladateljev. Od njegove ustanovitve ansambel vodi redni profesor za harmoniko Borut Zagoranski.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Glasbena in likovna umetnost sta se pri vsestransko nadarjenem Sašu Šantlu ves čas prepletali. Poučeval je risanje, petje in violino, ukvarjal se je z glasbeno publicistiko, vodil zbore, skladal in igral v različnih instrumentalnih zasedbah. Bolj znan in tudi pomembnejši je njegov slikarski opus; za Glasbeno matico je recimo izdelal kar 139 portretov slovenskih glasbenikov ter leta 1936 svoje največje delo – oljno sliko Koncil slovenske glasbe, na kateri je upodobil pomembne glasbene ustvarjalce slovenske zgodovine.
Njegov glasbeni opus je nekoliko manjši in obsega približno sto pretežno komornih del, med katerimi najdemo tudi dva godalna kvarteta. Bil je med ustanovitelji društva Vesna na Dunaju in se ves ta čas intenzivno ukvarjal z glasbo. S svojim programom, ki se ga je držal vse življenje, je želel umetnost približati ljudstvu. Predvajamo izbor treh Šantlovih del, oba godalna kvarteta in Belokranjsko serenado za godala.

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznovrstnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen.

Posneto v juniju 2024, studio 1.
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.

Pisatelj Pavle Zidar je začel svojo literarno pot leta 1960 s pesniškima zbirkama Konjički (za otroke) in Kaplje ognjene (za odrasle), pozneje pa se je še večkrat vrnil k poeziji. Z esejem Topol samujoč se je leta 1979 v reviji Sodobnost predstavil kot tenkočuten bralec poezije (Josipa Murna). V Eseju na radiu lahko slišite omenjeni esej: leta 2015 ga je občuteno prebrala Maja Šumej, za zvok je skrbel Blaž Kumše, oddajo sta uredila Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Če pogledamo repertoar 43-letnega francoskega pianista Bertranda Chamayouja, lahko vidimo naklonjenost mistični strani literature od Franza Liszta do Olivierja Messiaena. To velja tudi za Aleksandra Skrjabina, ki ga je izbral za svoj prvi nastop s simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna 24. maja v Kölnski filharmoniji. Njegov klavirski koncert v fis-molu je nastal pred znamenitimi deli, za katera je značilna žareča religiozno-okultna evforija, toda s svojim vznesenim sopostavljanjem najrazličnejših razpoloženj kaže daleč v prihodnost. Šostakovičeva Osma simfonija je silno ekspresivna in večplastna. Ta simfonična mojstrovina, dokončana leta 1943, odseva brutalnost vojne in človeško žalost. In na začetku programa stoji kompozicija Na pomladno juto Lili Boulanger.

Za izhodišče si Petan jemlje hvaležen domislek; bratoma dvojčkoma nameni dve tipični usodi. Prvi brat pobegne na tuje, drugi ostane doma, iz njunih stikov pa se razkrije pisana panorama navidezno drobnih, a vendar globoko usodnih dogodkov, ki so učinkovita podoba konflikta med človekovo notranjo svobodo in politično represijo. Obe sta temeljni temi Petanove igre. Avtor se z besedilom vnovič potrjuje kot domiseln ustvarjalec s posluhom za radiofonijo.

Režiser: Igor Likar
Dramaturg: Borut Trekman
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar

Jaz – Slavko Cerjak
Moj brat – Ivo Ban
Poštar – Božo Vovk
Profesor – Janez Albreht
Anneliese – Maja Boh
Komandant – Vojko Zidar
Predsednik – Roman Končar
Benk – Marko Simčič
Janja – Damjana Černe
Tone – Brane Šturbej
Redar – Srečko Špik

Drugi glasovi – Ivo Godnič, Uroš Maček, Zdravko Erjavec, Vili Natlačen, Stane Košmrlj, Nataša Lombar, Damir Hribar, Filipina Jerman

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1984.

Glasbena medigra.

Pred 130 leti se je v Cambridgeu v ameriški državi Massachussetts rodil pesnik Edward Estlin Cummings, bolj znan kot e. e. cummings. Napisal je 15 pesniških zbirk, med njimi Tulipani in dimniki, In ter Je 5. Za njegovo poezijo so v obliki značilne posebnosti v tipografiji, jeziku in punktuaciji, v vsebini pa veselo, polno zavedanje spolnosti in ljubezni. Cummings je bil tudi prozaist in slikar. Umrl je leta 1962.

Prevod Uroš Mozetič,
interpretacija Blaž Valič,
glasbena oprema Marko Stopar,
ton in montaža Mirko Marinšek,
režija Ana Krauthaker.
Produkcija 2004.

Oddajo bomo posvetili glasbi slovitega vibrafonista Terryja Gibbsa. Trinajstega oktobra je dočakal častitljivih – okroglih sto let. Vitalni vibrafonist je še pred nekaj leti igral in snemal, zdaj pa predvsem obuja spomine, saj je najverjetneje najstarejši živeči jazzovski glasbenik.