Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ameriški pisatelj Paul Auster je znan predvsem po svojih proznih delih, pomislimo na Newyorško trilogijo, Orakeljsko noč in Leviatana. Med letoma 1970 in 1979 pa je izdal tri pesniške zbirke. Odlikujejo jih lucidno, včasih težko prevedljivo poigravanje z besednimi pomeni, hoja po tanki meji pomena in tišine, v poznejših pesmih pa tudi zametki tistih refleksij metafizičnega, ki so spodbudile njegove naj znamenitejše romane. Pesem z naslovom Pisanje na zidu je prevedla Tina Kozin, interpretira jo dramski igralec Klemen Janežič.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Gibanje Nova stvarnost se v Nemčiji ideološko nikoli ni zlilo z nacizmom, saj so bili nacisti estetsko precej naivni in retrogradni romantični nostalgiki, zato so ga žolčno preganjali ter ga uvrstili na seznam izrojene umetnosti. Zato je večini nemških ustvarjalcev, ki so mu pripadali, ostalo le dvoje, bodisi pravo izgnanstvo - kot so se odločili Hindemith, Weill ali Eisler, bodisi tako imenovano notranje izgnanstvo, to pa je le sopomenka za kulturni molk in skrivaško življenje, kakor se je pripetilo skladatelju Borisu Blacherju.

Flavtist in pedagog Fedja Rupel se je rodil 12. marca leta 1937 v Ljubljani v družini violinista Karla Rupla. Po klasični gimnaziji je študiral flavto na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Borisu Čampi, kjer je diplomiral leta 1959, dve leti pozneje je končal tudi podiplomski specialistični študij. Med letoma 1961 in 1962 je s pomočjo štipendije francoske vlade študiral v Parizu na École normale de Musique, kjer se je izpopolnjeval v komorni igri in prejel diplomo »Licence de Concert«.Svojo bogato koncertno in uspešno pedagoško pot je sklenil 2. maja 2021.

Na sporedu Carl Nielsen: Koncert za flavto in orkester, FS 119; Pihalni kvintet, op. 43 in Dve fantazijski skladbi, op. 2.

Koroški plebiscit je bil leta 1920 za avstrijsko stran zmagoslavje, za slovensko ter za sprva kraljevino SHS in pozneje Kraljevino Jugoslavijo pa huda izguba. A odločilna je bila volja koroških Slovencev, ki so se v večini raje odločili za gotovost, ki jo je zanje pomenila Avstrija, kakor za negotovost nove, neznane večnacionalne, gospodarsko, jezikovno, kulturno in versko zelo različne državne tvorbe. Na podlagi večinske volje je bila tedaj Koroška skoraj v celoti priključena k demokratični republiki Avstriji, ki je nastala po razpadu avstro-ogrskega cesarstva (ponovitev).

Tomaž Toporišič, slovenski dramaturg, esejist, gledališki teoretik, univerzitetni učitelj, se v svojem delu temeljito posveča branju in razbiranju tako besednih kot odrskih umetnosti zadnjih 50 let. V tokratnem besedilu, z naslovom: Dekonstrukcije nasprotja med reprezentacijo in prezentacijo od neoavantgarde do pomilenija: od Pupilije, Jesiha in Jovanovića do Zupančiča, Živadinova, Frljića, Semenič in Divjaka, raziskuje, kako se je v času od neoavantgarde do postpostdramskega manifestirala želja povedati zgodbe. Zanima ga, kakšne oblike redramatizacije, refiguracije in rekarakterizacije gledaliških strojev še vedno producira sodobna uprizoritvena paradigma. V besedilu razgrinja načine, kako se avtorice in avtorji intenzivno posvečajo refleksiji samih sebe, svojih besedil in kontekstov ter recepcije in pri tem kot avtorice - rapsodke vzpostavljajo neposreden dialog z bralkami in bralci, gledalkami in gledalci, svojimi bodočimi interpreti. Besedilo je v celoti objavljeno v reviji za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater, letnik 11., številka 1, ki je tematsko posvečena Gledališkemu eksperimentu na Slovenskem med letoma 1966 in 1986 in njegovemu odmevu. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra.

Preboj v jazzovsko elito mu je uspel, ko ga je sloviti Pat Metheny priporočil bobnarju Paulu Motianu, in sicer za snemanje plošče Psalm. Izšla je pri založbi ECM, ki je Frisella kar nekako posvojila, saj je postal njihov hišni kitarist.
Projekt z Bruseljsko Filharmonij je nastal leta 2022, v sodelovanju z aranžerjem Michaelom Gibbsom. Orkestru je dirigiral Alexander Hanson. Na basu je bil Thomas Morgan, za bobni pa Rudy Royston. Originalne skladbe so prispevali Bill Frisell, Michael Gibbs, Ron Carter in Stephen Foster, na programu pa je bila tudi Strayhornova Lush Life.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Od leta 1931 do 1949 so bili Sofija Gubajdulina, Richard Strauss in Jean Sibelius sodobniki. Niso vzdrževali tesnih stikov, a vsem je skupen intuitiven pristop do komponiranja in prefinjen občutek za instrumentacijo. Čeprav je bil Strauss prepričan, da zna bolje orkestrirati, je Sibeliusu priznal, da je "edini skandinavski skladatelj, ki ima pravo globino". Sofija Gubajdulina je priznala, da so kompozicijska naročila še posebej privlačna, če so »povezana z zelo zanimivimi kombinacijami instrumentov«. Iz opusa teh skladateljev je Simfonični orkester Jugozahodnega radia iz Stuttgarta na program koncerta, ki ga je imel 19. julija v Stuttgartu, uvrstil Pravljično pesem Sofije Gubajduline, Straussov Violinski koncert in Sibeliusovo Peto simfonijo. Dirigirala je Eva Ollikainen, v vlogi solista pa je nastopil violinist Renaud Capuçon.

Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Fran spremljata od njegovih prvih korakov.

Dobrodošli v zborovskem mozaiku s ciklom Figure humaine Francisa Poulenca in kompozicijo … a riveder le stelle … Ingvarja Lidholma.

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024, studio 01
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.

Hairspray je ameriški muzikal, za katerega je glasbo zložil Marc Shaiman, scenarij pa sta spisala Mark O 'Donnell in Thom as Meehan. Predloga za muzikal je film Johna Watersa iz leta 1988, ki nosi enak naslov. Samo glasbo lahko označimo kot plesno glasbo iz 60-ih let prejšnjega stoletja s pridihom rhythm 'n 'bluesa. Zgodba je umeščena v leto 1962 in pripoveduje o telesno bolj okrogli najstnici Tracy Turnblad, katere sanje so plesni nastop v oddaji The Corny Collins Sho. Ko Tracy dobi priložnost nastopiti v oddaji, čez noč postane zvezdnica, a tu se bistvo muzikala Hairspray, ki je socialni komentar o nepravičnosti ameriške družbe v 60-ih letih prejšnjega stoletja, šele začne.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

"Lepu pozdravljeni, predragi farani inu častitljivi poslušalci. Jaz maram vam povejdat kdu sem. Kaj bi jaz želel storiti inu kaj za enemu nucu slovenski jezik jaz vam govorim. "

Igralec Jože Zupan,
režiser Branko Gombač.

Posneto aprila 1977.

Po poteh elektroakustične glasbe smo se na svoji poti najprej vrnili v dobo, ko so se v zaledju najbolj absurdnih dogodkov tega stoletja dogajali siloviti premiki na področju ustvarjalnih intuicij, novih umetniških zahtev, estetskih prevrednotenj in ne nazadnje tehnoloških izumov. Poslušali bomo besede, ki jih je leta 1942, šest let pred konkretno glasbo, daljnovidno in preroško zapisal francoski pesnik Henri Michaux, uresničil pa Pierre Schaeffer leta 1948 v studiih pariškega radia. To, da se vračamo k šumom, orkestru šumov in glasov narave, ni naključje. Obiskali bomo zvočni delavnici dveh skladateljev, ki sta v okviru Skupine za glasbena raziskovanja tem zvokom verjetno najbolj odprla okna in vrata. Še prej pa dajmo besedo mislim Pierra Schaefferja, ki pomenijo enega izmed mnogih sklepov te drzne in smele pustolovščine.

Tematski razpon pesmi nemškega pesnika, esejista in prevajalca Jana Wagnerja sega od čajne vrečke, prek živali in rastlin do težav, s katerimi se srečujemo ljudje. Poleg tega uporablja različne pesniške oblike – od haikuja do vilanele. Izbrali smo nekaj pesmi iz njegove zbirke Avtoportret z rojem čebel. Jesensko vilanelo je prevedla Maruša Mugerli Lavrenčič, avtoportret z rojem čebel pa Urška Potočnik Černe. Pesmi kutine in čajna vrečka je prevedla Lučka Jenčič, pramen Tanja Petrič, pesmi molto moderato in vžigalica pa Sara Virk.

Interpret Željko Hrs,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednica Oddaje Tesa Drev Juh.
Produkcija 2024.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.