Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Dan začenjamo z obletnicami.

BALDASSARE GALUPPI: SONATA SECONDA
Orgle: ANGELA TOMANIČ

EGIL HOVLAND: CANTUS VIII ZA OBOO IN GODALNI KVARTET, OP. 129
Oboa: ERIK NIORD LARSEN, violina: PETER HERRESTHAL in PETER SOEMUND BJORKVIK, viola: HENNINGE BATNE, violončelo: CECILIA G. FOSSHEIM

FRANZ LISZT: TOTENTANZ – PARAFRAZA NA DIES IRAE
Orkester: DRESDENSKI FILHARMONIKI, klavir: NELSON FREIRE, dirigent: MICHEL PLASSON

VIKTOR ULLMANN / FRIEDRICH HÖLDERLIN: TRIJE SAMOSPEVI NA BESEDILA PESMI FRIEDRICHA HÖLDERLINA ZA SOPRAN IN KLAVIR
1. KJE SI?
2. POMLAD
3. VEČERNA FANTAZIJA
Sopran: MARICLA ROSSI, klavir: MARINA D'AMBROSO

HOWARD SHORE / PHILIPPA BOYENS - DAVID SALO: Glasba iz filma GOSPODAR PRSTANOV
KAR SE TIČE HOBITOV
AT THE SING OF THE PRANCING PONY
LONDON PHILHARMONIC ORCHESTRA, NEW ZEALAND SYMPHONY ORCHESTRA, zbor: LONDON VOICES, dirigent: HOWARD SHORE

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

AARON COPLAND: SIMFONIJA ŠT. 3
1. MOLTO MODERATO – WITH SIMPLE EXPRESSION
2. ALLEGRO MOLTO
ORKESTER PHILHARMONIA, dirigent: AARON COPLAND

JORGE MOREL: SUITE DEL SUR
1. DANZA PRIMA
2. PRELUDE
3. MALAMBO
4. CANCION
5. DANZA. FINALE
PRAŠKI KVARTET KITAR

Avstrijski pesnik Georg Trakl je pred smrtjo leta 1914 pripravil le dve pesniški zbirki, vendar sodi med pomembne začetnike pesniškega ekspresionizma. Njegove pesmi so temačne in slutenjske, pogosto napisane v težko dostopnem jeziku. Zrele pesmi, med katere sodi tudi izbrana De profundis, poustvarjajo svet nezavednega, značilna zanje je barvitost, ki poudarja pesnikovo vizionarsko doživetje sveta. Pesem je prevedel Kajetan Kovič, interpretira jo dramski igralec Branko Jordan.

Posvečamo se argentinskim skladateljem, ki so se tako kot številni evropski skladatelji napajali v glasbi svoje okolice.
Pojem "argentinska glasba" sicer združuje različne tradicionalne, ljudske, klasične oziroma resne in zabavne žanre, po harvardskem Glasbenem slovarju pa se Argentina lahko postavi z eno najbogatejših glasbenih tradicij in polnim sodobnim glasbenim življenjem. Najpomembnejša oziroma najopaznejša zvrst iz Argentine je seveda tango. Izvira iz okolice Buenos Airesa, kjer naj bi se razvil proti koncu 19. stoletja.

CARLOS GUASTAVINO: SONATA ŠT. 1, ZA KITARO
Kitara: VICTOR VILLADANGOS

ALBERTO GINASTERA: KONCERT ZA HARFO IN ORKESTER, OP. 25
Harfa: MOJCA ZLOBKO VAJGL, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN

JOSÉ BRAGATO: GRAZIELA Y BUENOS AIRES
Violončelo: MILOŠ MLEJNIK, klavir: ERWIN KROPFITSCH

OSVALDO GOLIJOV: POSLEDNJA RUNDA ZA GODALNI KVARTET IN BAS
KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE

ASTOR PIAZZOLLA: DVOJNI KONCERT ZA HARMONIKO, KITARO IN GODALNI ORKESTER (HOMMAGE A LIEGE)
Kitara: STAŠ ČAKŠ, harmonika: ROK FIŠER, KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, umetniški vodja: JANEZ PODLESEK

MÁXIMO DIEGO PUJOL: SUITE BUENOS AIRES ZA KLARINET IN KITARO
Klarinet: MATE BEKAVAC, kitara: KLAUS JÄCKLE

LUIS BACALOV: TANGOSAIN
Orkester nacionalne akademije Svete Cecilije, klavir: LUIS BACALOV, harmonika (bandoneon): HECTOR ULISES PASSARELLA, dirigent: MYUNG WHUN CHUNG

HÉCTOR AYALA: SERIE AMERICANA
Kitara: VICTOR VILLADANGOS

Wilhelm Furtwängler je bil zadnji romantik nemške glasbe. Prvo simfonijo je pisal štiri desetletja, a si jo je drznil položiti na notna stojala svojih Berlinskih filharmonikov šele med drugo svetovno vojno. Že po nekaj vajah jo je umaknil, tako da dela niso izvedli na koncertu. S simfonijo pa se je umaknil tudi Furtwängler, ki je odstopil kot dirigent Berlinskih filharmonikov, ter se umaknil iz javnosti, delno zaradi vse večjega nestrinjanja z nacistično oblastjo, delno zato, da bi napisal svojo Drugo simfonijo.

Projekt izkopavanja litija v Srbiji je sprožil velik odpor okoljevarstvenikov, dela prebivalstva in opozicije. Gre za velik projekt: to bi bil največji rudnik litija v Evropi in naj bi zagotavljal 90 odstotkov potreb Evropske unije po tem elementu, ki se uporablja predvsem za avtomobilske baterije. Medtem ko ena stran govori o velikih gospodarskih koristih Srbije od tega rudnika, druga opozarja na uničevalne posledice za okolje in lokalno skupnost – nekaj, kar se dogaja že zdaj, ko je projekt šele v raziskovalni fazi.

Claudio Monteverdi sodi med najbolj ustvarjalne in glasbeno domiselne osebnosti v zgodovini. Njegove drzne harmonsko-kromatične novosti v madrigalih, uvajanje operno-dramatičnega recitativnega sloga v duhovno glasbo, uporaba značilnih motivov v operi in številne druge novosti ga uvrščajo med najpomembnejše skladatelje, ki so ustvarjali v obdobju pozne renesanse in zgodnjega baroka. Njegova prva zbirka motetov Sacrae Cantiunculae (Svete pesmi) je izšla v Benetkah leta 1582, ko je bil Monteverdi star komaj 15 let. Na nosilec zvoka jih je posnel tudi Dekliški pevski zbor Győr pod vodstvom dirigenta Miklósa Szabe.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Skladateljevi uvodni razlagi nas bosta popeljali v poslušanje njegovih novejših del Limen IX in Limen VIII.

V središču pozornosti je tokrat Festival slovenskega filma, ki bo potekal v Portorožu od 22. do 27. oktobra. Poleg tega ocenjujemo tudi dve premieri: biografsko dramo o ameriškem politiku, medijski osebnosti, poslovnežu in nekdanjem predsedniku Donaldu Trumpu z naslovom Vajenec in nadaljevanje uspešne grozljivke izpred dveh let z naslovom Nasmeh 2.

Razsodnost in rahločutnost je romantična pripoved Jane Austen o ljubezenskih tegobah angleških podeželskih posestnikov na prelomu iz 18. v 19. stoletje in je doživela tudi številne filmske priredbe. Najbolj znan je zagotovo film iz leta 1995, v katerem so se zvrstila znana igralska imena.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Ljudje poznamo, vendar hkrati ignoriramo neprijetne resnice o okoljskih težavah in izkoriščanju živali, poudarja filozof izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali je letos prejel Zoisovo priznanje. Komisija je v obrazložitvi še zlasti izpostavila njegovo izvirno tezo o hoteni nevednosti, s katero pomembno osvetljuje prav to danes izrazito neodzivnost javnosti ob perečih okoljskih izzivih, s katerimi se spoprijema človeštvo. Zgolj informacije, četudi točne in preverjene, same po sebi namreč niso dovolj, še zlasti ne v času njihovega izrazitega preobilja. Ključna za kakršno koli ukrepanje v dobro planeta, je resnična želja po spoznavanju sveta. To pa je nekaj, na kar vse preveč pozabljamo, čeprav bi moralo biti deležno kar največje pozornosti.

Tokrat bomo predvajali posnetke, ki so nastali na Mednarodnem glasbenem festivalu ob čudovitem bavarskem jezeru Tagernsee. Na koncertu, ki je bil 13. julija lani, so se v kvintetu predstavili pianistka in violinistka Julia Fischer, violinistka Valerie Steenken, violinistka in violistka Marie Kropfitsch, violist Louis Vandory ter violončelist Friedrich Thiele.(pon)

Kaj pomenijo luknje v ograjah v obliki ključev in od kod izhaja ta motiv, ki ga srečujemo po različnih delih Slovenije? To je zanimalo umetnico Polono Drobnič, ki je več let preučevala doma zvarjene dvoriščne ograje, skupaj z Društvom za domače raziskave pa je svoje zanimanje nadgradila v projekt In:štance. Ta je predstavljen v Roglabu v Centru Rog in prikazuje spregledan pojav štancanih ograj, izdelanih iz ostankov kovinske industrijske proizvodnje v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Aleksandra Saška Gruden se je o projektu In:štance pogovarjala z njegovo avtorico Polono Drobnič in Alenko Pirman iz Društva za domače raziskave.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznovrstnih esejev, kot rdeča nit povezuje osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretinja: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Mogočnost in velikopoteznost tega glasbenega večera se bosta zrcalili iz dveh resnično velikih umetnin svetovne glasbene zapuščine. V prvem delu koncerta bomo priča beethovnovski pokončni drži, nesmrtnosti duha, ki kipi iz skladateljevega Koncerta za klavir in orkester št. 5 v Es-duru. Drugi del abonmajskega dogodka pa bo prežela glasbena poetika Gustava Mahlerja. Napetost, temačne misli in na drugi strani energija ter intelektualna moč in izvirnost bodo zvenele iz skladateljeve Simfonije št. 5 v cis-molu.
Orkester Slovenske filharmonije bo tokrat znova gostil francoskega dirigenta Pierra Bleusa, enega najbolj vznemirljivih, navdušujočih in iskanih dirigentov. Sicer je Bleuse jeseni 2023 postal glasbeni direktor ansambla Intercontemporain, do leta 2026 bo glavni dirigent Simfoničnega orkestra mesta Odense, od leta 2021 pa je tudi umetniški
vodja priznanega glasbenega Festivala Pabla Casalsa v Pradesu v Franciji.
V abonmajskem večeru se bo orkestru pridružila še ena umetniška gostja, to bo pianistka Marie-Ange Nguci, predana in svetovno znana mlada umetnica, ki s svojimi interpretacijami in izrednim pianizmom navdušuje občinstvo mednarodnih prizorišč.

Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora in Orkestra Srednjenemškega radia iz Leipziga,
posnetega avgusta letos v cerkvi sv. Mihaela v Jeni.
Na posnetek so se ujele duhovne uglasbitve
Veni sancte spiritus,
Misericordias Domini
in Ave verum corpus Wolfganga Amadeusa Mozarta
ter Insanae et vanae curae in Te Deum v C-duru Josepha Haydna.

Slovaška pisateljica Jaroslava Blažková (1933–2017) je bila ena od vidnejših osebnosti Generacije 56 in je danes ena najbolj branih slovaških avtoric. Leta 1968 je emigrirala v Kanado, kjer je živela do smrti. Happyendi je roman v pismih, ki je v večji meri avtobiografski – glavni lik, ženska v zrelih letih, piše pisma prijateljici Evi, v njih pa se nam razgrinja življenje ženske, ki predano skrbi za moža, nekdanjega intelektualca, ki se po možganski kapi ne zmore več sam podpisati. Pripovedovalka oziroma pošiljateljica pisem pa na svoje življenje z njim ne gleda z obupom, ampak z dobro voljo in humorjem.

Prevajalka Stanislava Chrobáková Repar,
interpretka Vesna Jevnikar,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednica oddaje Tesa Drev Juh.
Produkcija 2024.

V oddaji se bomo spomnili trobentača Jima Rotondija, ki je umrl 8. julija letos, star šele 61 let. Rotondi je na samostojnih albumih zelo uspešno nadaljeval tradicijo slovitih trobentačev Leeja Morgana, Woodyja Shawa in njemu najljubšega Freddieja Hubbarda. Po dvajsetletni uspešni glasbeni karieri v New Yorku se je leta 2010 odločil za selitev v Gradec, kjer je postal profesor na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti.