Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu glasba Françoisa Couperina in Maurica Ravela.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu deli Augusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.

Od izida prvenca leta 2008 je Veronika Dintinjana intenzivno navzoča na našem pesniškem polju; njena izvirna poezija in njeni prevodi pričajo o tem, da gre za izjemno razgledano in razmišljujočo avtorico s posebnim posluhom za poezijo in umetnost sploh. Njen pesniški jezik je jasen in v svoji izreki izjemno natančen in večplasten, poln pomenskih obratov. Pesem Redči se … je iz avtoričinega prvenca Rumeno gori grm forzicij.

Interpretira: Draga Potočnjak;
posneto leta 2011.

Na sporedu glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Luigija Boccherinija in Friedricha Adolfa Ferdinanda von Flotowa.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Hans Werner Henze se je v povojni zahodni Nemčiji pojavil kot čudežni otrok. Ko se je kot najstniški mobiliziranec v Wermachtu kratkočasil, je sredi fronte iz glave zložil svojo Prvo simfonijo, v desetletju po vojni pa je najprej zaslovel kot skladatelj simfonij. Te imajo izjemno širok slogovni razpon med glasbeno objektivnostjo in subjektivnostjo, značilen za predvojni rod skladateljev. Hkrati je bil Henze neverjeten mojster, sloge je preskakoval kot kak razposajen otrok luže med dežjem.

Sodobnost, najstarejša slovenska revija za književnost in kulturo, dobiva novo glavno urednico. Mesto Jane Bauer je prevzela njena dolgoletna pomočnica, Katja Klopčič Lavrenčič, v našem književnem prostoru uveljavljena urednica in lektorica. Kakšni so njeni uredniški načrti in izzivi? Kako v digitalni dobi živi tiskana revija in kako nagovarja mlade bralce? Kako na njene vsebine vpliva dejstvo, da živimo v enem izmed najbolj turbulentnih obdobij novejše zgodovine?

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Edisona Denisova in Alfreda Schnittkeja.

V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za godalne soliste in orkester v izvedbi priznanih godalcev, Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Brandenburški koncert št. 6 v B-duru za dve violi in komorni godalni orkester z oznako del 1051 Johanna Sebastiana Bacha, Variacije na Haydnovo temo Tod ist ein langer Schlaf / Smrt je dolgo spanje za violončelo in orkester Edisona Denisova ter 3. in 4. stavek Concerta grossa št. 2 za violino, violončelo in orkester Alfreda Schnittkeja. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 24. oktobra ob 17.05.

Zvočno kompozicijo o alpinističnem podvigu Tomaža Humarja v južni steni Daulaghirija leta 1999 je avtor in režiser zgradil iz dokumentarnih zvokov Humarjevega plezanja v ledeni steni in iz komponirane avtorske glasbe, nastale na osnovi glasbenih ter ritmičnih interpretacij teh zvokov. Pneuma v latinščini pomeni dih, dušo, v igri pa simbolično uprizarja notranje napetosti in zunanje sozvene alpinistovega boja s steno. V izteku sproža vprašanje o ceni podviga in o smislu tveganja življenja.

Režiser: Igor Likar
Dramaturginja: Gabrijela Gruden
Tonski mojstri: Staš Janež, Sašo Romih, Urban Kunc
Avtor glasbe in zvočnih obdelav: Mitja Reichenberg

Govorca – Viki Grošelj, Tomaž Humar

Igra je nastala v koprodukciji Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor in Uredništva igranega programa Radia Slovenija maja 2003.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na odru portoroškega avditorija je ob slovesnem odprtju Festivala slovenskega filma nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti prejela kostumografinja Zvonka Makuc. Kot kostumografinja je dala svojevrsten pečat slovenskemu filmu in ustvarila je nekaj, kar je lepo, skromno in nevsiljivo, a se je številnim generacijam globoko vtisnilo v spomin. Lahko bi celo rekli, da se je njeno izjemno delo vtisnilo v našo skupno kolektivno podzavest, je med drugim zapisala žirija.
Z nocojšnjim koncertom abonmajsko sezono začenja Celjski godalni orkester. Pet abonmajskih koncertov bo v znamenju jubileja – 80-letnice delovanja orkestra. Orgelski cikel Obiski kraljice v živo, ki ga prenašamo tudi na naših radijskih valovih, danes ponuja koncert Christopha Mauerhoferja, švicarskega organista, skladatelja in dirigenta. Vabimo vas k poslušanju!

Letos mineva 20 let od smrti skladatelja in pevca – baritonista Sama Vremšaka; to oddajo zato posvečamo njemu in njegovim samospevom.

Operna novost Nane Forte in Jureta Ivanušiča
V središče smo postavili kabaretno opero Španska vas Nane Forte in Jureta Ivanušiča, ki je nastala v koprodukciji med ljubljansko opero in Slovenskim komorno glasbenim gledališčem ter drugi koncert iz filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, na katerem sta se predstavila dirigent Pierre Bleuse in pianistka Marie-Ange Nguci. Potem bomo govorili o koncertu Zagrebškega kvarteta v Celju in napovedali abonmajsko sezono Celjskega godalnega orkestra. Obiskali smo tudi tretji koncert iz cikla SiBrass v Slovenski filharmoniji, deveti koncert iz cikla Amabile, na katerem je v Kopru nastopil trio Ardor, in koncert ob odprtju glasbenega abonmaja kulturnega doma v Novi Gorici, na katerem se je predstavil mednarodni mladinski orkester Theresia. Ob koncu bomo napovedali še interdisciplinarni doktorski študijski program UMETNOST in cikel orgelskih koncertov, imenovanih Obiski kraljice v živo, ki ga prireja program Ars.

Maurice Ravel je z znamenito petnajstminutno skladbo "Bolero" zaslovel po vsem svetu. Bolero sodi med največkrat izvajana glasbena dela. Po poslušanju treh izbranih del bomo verjeli, da ta uspeh ni prišel po naključju.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezuje osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretinja: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Tokrat oddajo posvečamo slovenski pevki zabavne glasbe Majdi Sepe. Kot mlado dekle, takrat še s priimkom Bernard, je plesala balet in izrazni ples, ure petja je obiskovala pri Franciju Schiffrerju, opernem pevcu in svojem bodočem tastu. Blestela je tudi v manekenskih vodah. Njena glasbena kariera se je začela pri devetnajstih letih, ko jo je avdicija za Ljubljanski jazz ansambel popeljala na enomesečno turnejo v Pariz, priimek Sepe pa si je pripela leta 1956, ko se je poročila s skladateljem in dirigentom Mojmirjem Sepetom. Majda Sepe se je od svojega dragega moža poslovila tik pred njuno 50. obletnico poroke, 11. aprila 2006, ta izjemna glasbena dvojica pa je za seboj pustila neverjetno glasbeno bogastvo. (pon)

Orgle v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški, zasnovane v francoskem slogu, ponujajo širok razpon izvajalskih možnosti. Zvočno najbolj ustrezajo glasbi romantičnih in sodobnih skladateljev. Tokrat bodo na njih zvenela dela nemških in francoskih romantikov – Maxa Regerja in Cesarja Francka ter sodobnejšega Marcela Dupréja. Posebno zanimiva v glasbenem izrazu in zvočni barvitosti bo krstna izvedba skladbe Odtekanja, ki jo je napisal letošnji jubilant, skladatelj Uroš Rojko in ki bo uvedla orgelske improvizacije na slovenske in švicarske ljudske in cerkvene pesmi, poslušalce pa morda čaka tudi tematsko presenečenje. Na prvem iz cikla orgelskih koncertov Obiski kraljice 2024, ki jih letos prirejamo v sodelovanju z Ustanovo Imago Sloveniae (Podoba Slovenije) bo nastopil švicarski organist Christoph Mauerhofer.

Prisluhnili bomo novi glasbi kitajsko-malezijske zvočne umetnice Flore Yin-Wong, sledili zmuzljivim zvočnim zankam saksofona in elektronike ameriške skladateljice in pihalke Lee Bertucci ter prisluhnili zgoščeni izkušnji nove glasbe avstralskega zvočnega umetnika Robera Curgenvena.

Matjaž Lunaček je psihiater, psihoanalitik, literarni teoretik in pisatelj, avtor več knjig. Nedavno je pri založbi Pivec izšla tretja zbirka kratkih zgodb Jutranji opoji. V njih bralec sreča številne protagoniste, ki so postavljeni in medias res, kot poudarja Miljana Cunta v spremni besedi. Tako tudi v zgodbi Marija: desetletni deček preprosto, vendar modro žensko občuduje in se sonči v njeni naklonjenosti. Hkrati pa odkriva še marsikatero občutje otroka v stiku z naravo in ljudmi.

Igralec Jurij Drevenšek,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Posneto leta 2024.

Joni Mitchell, Sting, Melody Gardot, Elvis Costello, Bjork, Joe Zawinul, John Scofield, Charlie Haden, Al Di Meola, Al Jarreau, Michael in Randy Brecker, Diana Krall, Gregory Porter. To je samo nekaj velikih jazzovskih zvezd, za katetre je glasbo pisal Vince Mendoza, eden največjih jazzovskih aranžerjev na sodobni sceni.
Več kot tri desetletja že sodeluje z big bandom Zahodnonemškega radia, katerim je ustvaril celo vrsto projektov. Vse od albuma "Jazzpana" (1992) pa do danes. Pričujočo koncert je maja letos posnel Zahodnonemški radio in nam ga skozi mrežo EBU ponudil v izmenjavo.