Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Denise Levertov (1923–1997) velja za eno najpomembnejših predstavnic ameriške poezije 20. stoletja. Rodila se je sicer v Veliki Britaniji, a se je po poroki leta 1948 preselila v New York. V poeziji je velik pomen pripisovala premišljeni rabi tehničnih sredstev in razpirala zelo različne tematike: od družbenokritičnih do ljubezenske in religiozne. Denise Levertov je pogosto tematizirala tudi žensko izkušnjo bivanja v svetu.

Prevajalki: Judita Mia Dintinjana, Veronika Dintinjana;
interpretira: Sabina Kogovšek,
produkcija 2015.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Umetniki so po zlomu nacizma in razdelitvi Nemčije na zahodni in vzhodni pol neredko izbrali svojo domovino po političnem ključu, ki ni bil povezan z njihovim rojstnim krajem. Tako so na vzhodnem koncu končali številni levičarsko in marksistično usmerjeni umetniki, ki so nacizem preživeli v pregnanstvu, nekateri tudi kot hollywoodski filmski skladatelji, ali pa so bili celo rojeni v Združenih državah, pa so si v obdobju nacizma pridobili politični azil v Vzhodni Nemčiji, ko so jih preganjali kot žrtve zloglasnega lova na čarovnice, ki ga je uprizoril senator McCarthy. Izmed skladateljev, ki so končali svojo življenjsko in umetniško pot v vzhodnem Berlinu, je bil tudi Paul Dessau.

Z jezikom si ali nisi je misel znanega koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša. Da bi rojaki na avstrijskem Koroškem s slovenskim jezikom lahko polno živeli, potrebujejo kakovostno izobraževanje. K dvojezičnemu pouku je v ljudskih šolah prijavljena polovica učencev, v nadaljevanju pa nato njihovo zanimanje za učenje slovenščine krepko upade. Kako te trende obrniti in spodbuditi mlade, da nadaljujejo z učenjem slovenskega jezika v srednjih šolah in na Univerzi? Kako izboljšati sam pouk in dobiti usposobljene učitelje in profesorje? O tem zdaj poteka tako strokovna kot politična razprava na ravni dežele. Toda za korenito reformo dvojezičnega šolstva so pristojne zvezne oblasti. Kaj si lahko koroški Slovenci obetajo na šolskem področju? Kakšne so možnosti, da bi jih slovenščina spremljala od vrtca do univerze?

Zbore Columbia je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovil Steve Stevens. Ameriški dirigent, poklicni pevec, skladatelj in aranžer ima dolgoletne izkušnje pri delu z mladimi pevci. Leta 1984 je v Seattlu v ameriški zvezni državi Washington ustanovil Deški zbor Columbia. Štiri leta pozneje je ustanovil še Dekliški zbor Columbia, oba zbora pa sta se leta 1993 združila v Otroški zbor Columbia. V poznejših letih so se mu pridružili še Vokalni ansambel Columbia, Ženski zbor Con brio in Komorni zbor Concord. Pod imenom Columbia Choirs danes deluje več različnih zasedb, od zbora Prima, ki je namenjen najmlajšim pevcem, pa do mladinskih sestavov in zborov za odrasle.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo skladateljev Godalni kvartet, ki je nastajal med letoma 1948 in 1949 ter spada med njegova zgodnejša dela. Matičič je študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani sicer končal leta 1950, pozneje se je izpopolnjeval v Parizu pri Nadii Boulanger ter sodeloval s tamkajšnjo raziskovalno skupino za konkretno glasbo pod vodstvom Pierra Schaefferja. Zlasti Matičičeva dela iz modernističnega obdobja ter skladateljeve eksperimentalne skladbe zasedajo danes osrednje mesto v njegovem opusu.

Festival slovenskega filma je osrednji dogodek na tem področju v Sloveniji. Poteka še do nedelje 27. oktobra. Predstavljamo nagrajenko Milke in Metoda Badjure, kostumografko Zvonko Makuc, pogovarjamo pa se tudi s številnimi filmskimi ustvarjalci, med drugim z Tomažem Gorkičem, Darkom Štantetom, Mihom Čelarjem, Matevžem Jermanom, Gregorjem Andolškom, Janijem Severjem in Nino Blažin. Igor Harb pa razmišlja o slovenski produkciji kratkih filmov.

Film Zajtrk pri Tiffanyju vse do danes ni izgubil populanosti, lepote in kakovosti, Mancinijeva glasbena moč pa je v odlično oblikovanih melodijah, ki niso vsakdanje, zlajnane, cenene ali šablonske.

Slovenski saksofonist Lenart De Book, kontrabasist Miloš Čolović, ki prihaja iz Srbije, in Nemec, bobnar Sebastian Baumgartner, so mladi, vendar že kar izkušeni glasbeniki. Glasba, ki jo igrajo člani zasedbe Soothsayer, je nastajala pod vplivom bebopa, hardbopa, free jazza in še česa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes Cankarjev dom začenja sezono Zlatega abonmaja, odprli jo bodo Bamberški simfoniki. V Gledališču Koper bodo danes uprizorili premiero igre Tri verzije življenja francoske dramatičarke Yasmine Reza, režirala jo je Nina Šorak. Na mariborskem Intimnem odru GT22 se bo začela avtorska predstava Smrt in zvok, v Cankarjevem domu pričakujemo premiero plesne predstave Nezaželeni Marjaža Fariča, v Cukrarni bo na ogled razstava Scenarij za soobstoj Nicolása Lamasa. Društvo slovenskih književnih prevajalcev bo danes podelilo Jermanovo nagrado, v Mini teatru pa bo jutri premiera predstave Umetnost življenja. Konec tedna bo torej pester, zato vabljeni k poslušanju!

Zvočno kuliso naravnega sveta v veliki meri ustvarjajo zvoki žuželk. Poletja ob morju si skoraj ne moremo zamisliti brez glasnih napevov škržatov v borovcih, ob cvetočih grmih je pomirjujoče prisluhniti brenčanju čebel. In čeprav je v naših hrupnih časih to vse težje zaznati, prihaja s travnikov poleti pester nabor najrazličnejših drobnih zvokov. Toda vsi ti zvoki niso namenjeni nam. V veliki meri so del kompleksnega sporazumevanja žuželk, vendar, morda presenetljivo, ne tudi njegov najpomembnejši del.
Tako kot človek za izmenjavo informacij uporablja več kot samo govorjeno besedo, tudi v svetu žuželk najdemo načine sporazumevanja, ki ne temeljijo samo na zvoku. Eden izmed načinov nezvočnega sporazumevanja so vibracije. Nam brez posebnih naprav neslišni in neopazni signali so v žuželčjem svetu zelo razširjen način komuniciranja. Iz prisluškovanja tem vibracijskim signalom lahko izvemo veliko ne samo o vedenju žuželk, temveč tudi o stanju okolja, v katerem živijo. Kaj razkriva govorica vibracij, raziskuje tokratni gost oddaje Podobe znanja, biolog doktor Rok Šturm, z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo.

Tokrat bomo v oddaji predstavili tri virtuozinje. Korejska violinistka Soyoung Yoon, švicarska violončelistka Nadège Rochat in španska pianistka Judith Jáuregui so izvedle tri klavirske trie. Posnetki, ki jih bomo predvajali, so nastali 14. februarja lani v Nacionalnem avditoriju v Madridu, kjer so izvajale tri klavirske trie, in sicer klaviski trio Antona Arenskega, ki mu je sledil klavirski trio Clauda Debussyja, sklenile pa so s klavirskim triom Johannesa Brahmsa. (ponovitev)

Ustanovitelji prvega Mednarodnega festivala računalniške umetnosti s kratico MFRU, ki je pred tremi desetletji zaživel v Mariboru, so vedeli, da računalnik globalizira svet. Takrat je to bil ne le prvi, ampak tudi edini festival pri nas, ki je povezoval umetnost s tehnologijo, znanostjo in družbo. In to identiteto si organizatorji prizadevajo ohraniti vse do danes. Jubilejna izdaja letos poteka pod naslovom Prazne police. Postpotrošniške vizije po koncu poslovanja in raziskuje položaj digitalne in medijske umetnosti v trajnostnih in socialnih oblikah življenjskih ekonomij ter trgovanja z blagom.
O tem, kakšno mesto je imel MFRU nekoč in kakšno ima danes, se pogovarjamo z enim od pobudnikov festivala Jožetom Slačkom, umetniško sokuratorko jubilejne izvedbe Laro Mejač in odgovorno za digitalno komuniciranje Valerijo Intihar.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko različnih esejev kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretinja: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Eros, tema ljubezni namreč združuje – četudi geografsko in časovno daleč narazen – obe veliki deli nocojšnjega koncerta: prvo se odvija na ruskem podeželju, drugo pa v antičnem svetu.
To sta baletna kantata Les noces/Svatba Igorja Stravinskega in kantata Catulli carmina/Katulove pesmi Carla Orffa.
Združuje ju še nekaj: zasedba. Obe sta namreč skomponirani za pevske soliste – oziroma solista, štiri klavirje in tolkala.

Zbor in Tolkalni orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Kahi Solomnišvili.
Nastopili bodo pianisti Urban Stanič, Tim Jančar, Nejc in Adam Kamplet,
sopranistka Ernestina Jošt,
altistka Ana Potočnik,
tenorist Gregor Ravnik
in basist Miha Bole.
Zbor sta pripravila Jerica Bukovec in Sebastjan Vrhovnik.

Predvajamo posnetek, narejen leta 2019 v Londonu, na katerega sta se ujela Zbor in Simfonični orkester BBC.
Na programu sta Budistična dnevna molitev za vesolje ter kantata Faust in Helena Lili Boulanger: prav za zadnjo je skladateljica prejela znamenito rimsko nagrado.

Milan Kleč, eden naših najbolj prepoznavnih in najplodovitejših zgodbarjev, je svojo pisateljsko pot začel v drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja, in sicer kot pesnik. Z značilno poetiko, ki temelji na absurdu, groteski, jezikovnih igrah in fantastiki, je zaznamoval poezijo osemdesetih, in to poetiko je pozneje nekaj desetletij razvijal predvsem kot pripovednik. Zbirka Tavla, iz katere je pripravljen izbor poezije, je izšla leta 1981, avtor pa se v njej, pogosto samoironično, posveča predvsem poetološki in erotični temi.

Režiserka: Ana Krauthaker;
interpret: Jurij Drevenšek;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstra zvoka: Sonja Strenar, Matjaž Miklič;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2024.

Letos maja je minilo 120 let od rojstva pomembnega jazzovskega glasbenika, izjemnega pianista, vokalista, organista in tudi odličnega showmana Fatsa Wallerja. Za njim je ostala zakladnica odlične in k sreči dokaj bogato dokumentirane glasbe, ki bo najbrž še dolgo razveseljevala ljubitelje jazza.