Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Glasbeni poudarki 07:25 odpadejo, ker ni glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

William Stafford, živel je med leti 1914–1993, je svojo prvo knjigo poezije objavil šele pri 46 letih, nato pa ustvaril izjemen pesniški opus, ki obsega več kot trideset pesniških knjig. Danes velja za klasika ameriške sodobne poezije. V pesmih običajno izhaja iz vsakdanjih situacij, drobnih zemeljskih posameznosti, izza katerih pa pogosto zaslutimo še nekaj drugega – morda prav tisto, o čemer govori v pesmi z naslovom Dvožariščna.

Prevajalka: Tina Kozin;
interpret: Jožef Ropoša;
produkcija 2017.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V tokratni oddaji, le nekaj dni pred dnevom reformacije, se bomo spomnili treh pomembnih knjižnih obletnic slovenskih protestantov iz druge polovice 16. stoletja. Pred 460 leti je izšla Trubarjeva Cerkovna ordninga, pred 440 leti pa slovenska slovnica Zimske urice Adama Bohoriča in Dalmatinov prevod celotnega Svetega pisma.

Letos je minilo 120 let od rojstva in 50 let od smrti skladatelja p. Franceta Ačka, hkrati pa tudi 70 let od smrti uršulinske pesnice Elizabete Kremžar. Frančiškanski pater Ačko je avtor številnih zborovskih in nekaterih ponarodelih pesmi, zahtevnejših orgelskih del ter komornih in vokalno-instrumentalnih skladb, uršulinka Elizabeta Kremžar pa je zaslovela po liričnih, močno osebnoizpovednih religioznih pesmih, ki so navdahnile številne slovenske skladatelje.

Iz Zgornje Kungote bomo neposredno prenašali sveto mašo iz Zgornje Kungote. Daroval jo bo župnik Ciril Kocbek. Pri maši bodo sodelovali pevke in pevci iz Zgornje in Spodnje Kungote pod vodstvom organista Timoteja Dolenca.

Za Brahmsa je bilo skladanje glasbe iskanje ravnovesja glave in srca. Skladateljeva zadnja simfonija je najizvrstnejši primer tega poslanstva, skladba, ki je sijoča kot poezija in popolna kot matematična enačba. Na današnjem posnetku koncerta je Brahmsovo delo apolonske popolnosti uravnoteženo z izlivom veselja, ki ga predstavlja Beethovnov violinski koncert, ter s skladbo warp & weft ameriške skladateljice Sarah Gibson, ki jo je navdihnilo delo Kanadčanke Miriam Schapiro. Violinist Tobias Feldmann je 8. avgusta debitiral na tem koncertu s Filharmoničnim orkestrom BBC v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu pod vodstvom Anje Bihlmaier.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ciklus humoresk češko-kanadskega pisatelja Josefa Škvoreckega nadaljujemo z odlomkom iz romana Strahopetci. Po enem letu pisanja je avtor delo dokončal pri petindvajsetih letih, leta 1949, v knjižni obliki pa so izšli šele devet let pozneje in vzbudili hude polemike in naravnost sovražne reakcije. Avtorju so očitali idejno oporečnost, antihumanizem in cinizem. Šele po drugi izdaji leta 1964 je kritika, takrat že v drugačnem kulturno-političnem ozračju, roman rehabilitirala in je postal merilo modernosti češke povojne proze. Tudi v njem nastopa avtorjev alter ego Danny Smiricki kot glavni protagonist. V izbranem odlomku na humoren in piker način deli svoje poglede na rasna vprašanja, tako odločilno prisotna v času 2. svetovne vojne.

Interpret Matija Rozman,
prevajalka Nives Vidrih,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin,
tonski mojster Nejc Zupančič,
urednika oddaje Matej Juh in Petra Tanko.
Produkcija 2014.

... iz del Boita, Verdija, Masseneta, Davida, Puccinija, Donizettija in Stölza.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Posnetki Simfoničnega orkestra iz San Francisca, ki jih je v izmenjavo Evropske zveze radijskih postaj posredovala ameriška radijska mreža WFMT iz Chicaga. Eden največjih predstavnikov sodobne finske dirigentske šole Esa-Pekka Salonen je na sporedu koncerta, ki je bil 20. oktobra 2022 v Simfonični dvorani Louise Davies v San Franciscu, združil simfonično pesnitev Noč na Lisi gori Modesta Musorgskega, Mrtvaški ples Franza Liszta, v katerem se je kot solist predstavil izvrstni francoski pianist Bertrand Chamayou, in Fantastično simfonijo Hectorja Berlioza. Mreža WFMT je izbranemu koncertu v ponudbi dodala še Divertimento iz baleta Vilin poljub Igorja Stravinskega, ki so ga Simfoniki iz San Francisca izvedli leta 2007 pod vodstvom Michaela Tilsona Thomasa. Rdeče niti najbrž ni treba posebej poudarjati. Vsa štiri dela, ki jih predstavljamo tokrat, lahko namreč z malce domišljije vsebinsko navežemo na prihajajočo noč čarovnic.

Ruski pravoslavni metropolit Hilarijon Alfejev je napisal študijo o znamenitem piscu t. i. Orientalske krščanske cerkve Izaku Sirskem. Škof, puščavnik in mistik Izak Sirski je v sedmem stoletju živel na območju današnjega Iraka. Pisal je poglobljene spise o božji ljubezni, ki imajo še zdaj vpliv v krščanstvu. Knjigo tega pomembnega krščanskega teologa bo predstavil prevajalec Alfejeve knjige, predavatelj na teološki fakulteti dr. Simon Malmenvall.

V okviru letošnjega cikla Obiski kraljice 2004 je v sredo, 23. oktobra, v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški nastopil švicarski organist Christoph Mauerhofer. V 1. delu koncerta je poustvaril preludij v e-molu, op. 59 Maxa Regerja, Pastoralo v E-duru Césarja Francka in novost Odtekanje časa za orgle in 9 svinčenih uteži letošnjega jubilanta Uroša Rojka. Še prej sta interpret Mauerhofer in skladatelj Rojko skladbe predstavila v prekoncertnem pogovoru z glasbeno urednico Polono Gantar.

Salman Rushdie, britansko-ameriški pisatelj z indijskimi koreninami, je skupno napisal petnajst romanov, med njimi tudi Otroke polnoči, za katere je leta 1981 prejel prestižno Bookerjevo nagrado. Ajatola Ruholah Musavi Homeini je leta 1989 zaradi romana Satanski stihi razpisal fatvo na njegovo glavo in Rushdie se je bil od takrat prisiljen skrivati, živel je pod policijskim varstvom in se vsaj šestdesetkrat preselil. 12. avgusta 2022 ga je med nastopom v mestu Chautauqua v ameriški zvezni državi New York napadel Hadi Matar iz New Jerseyja. Večkrat ga je zabodel, med drugim v vrat in zgornji del telesa. Ta dogodek in njegove posledice je pisatelj opisal v knjigi z naslovom Nož, ki je izšla letos pri založbi UMco; v slovenščino jo je prevedel Samo Kuščer.

Prevajalec: Samo Kuščer,
interpret: Željko Hrs,
režiser: Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
tonska mojstrica: Sonja Strenar,
urednica oddaje: Ana Rozman.
Produkcija leta 2024.

Drage poslušalke, spoštovani poslušalci, nocojšnjo oddajo namenjamo enemu najzanimivejših in najbolj domiselnih glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja, pri nas žal manj znanemu ameriškemu skladatelju, glasbenemu teoretiku in oblikovalcu posebnih glasbil Harryju Partchu.
Rodil se je 24. junija 1901 v Oaklandu v Kaliforniji, umrl pa 3. septembra 1974 v San Diegu. Zanj sta značilni predvsem dve potezi glasbenika ustvarjalca. Skladal je v okviru popolnoma svojevrstnega tonskega sistema, ki ga ni ponovil za njim noben skladatelj. Bil je eden prvih, ki so sistematično gradili skladbe na mikrotonalnih lestvicah, hkrati pa je eksperimentiral s posebnimi uglasitvami inštrumentov, ki jih je v ta namen sam zgradil. Svoje teoretično in prektično delo je leta 1947 opisal v knjigi Geneza glasbe.

Ob poslušanju Literarnega portreta lahko spoznate sodobno egipčansko pesnico Iman Mirsal (roj. l. 1966), avtorico sugestivne in občutene poezije o zgoščenih trenutkih v vsakdanjem življenju.

Soavtorica oddaje in prevoda je Margit Podvornik Alhady,
soavtor oddaje in prevoda Mohsen Alhady,
režiser Jože Valentič,
bralec Aleksander Golja,
interpretki Saša Mihelčič in Nina Valič,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednik oddaje paMarko Golja.
Produkcija leta 2014.

Pred prazniki, ki bodo zaznamovali prihodnja meseca, bomo v današnji oddaji Glasbena skrinjica poslušali Rimske praznike Ottorina Respighija, zadnjo izmed treh simfoničnih pesnitev, ki jih je skladatelj posvetil večnemu mestu. V njej je prevedel v glasbo zgodbe iz rimske praznične zgodovine od antičnih časov pa vse do danes. Feste romane, to je izvirni naslov dela, je Respighi končal leta 1928. Sloviti italijanski dirigent Arturo Toscanini in Newyorški filharmonični orkester sta jih premierno predstavila v Carnegijevi dvorani februarja leto pozneje.

27. oktobra 1914 se je rodil Dylan Thomas, eden najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Umrl je v New Yorku, star 39 let, vendar je bil že za življenja slaven. Pisal je v angleščini, ne v valižanščini, vendar je njegovo ustvarjanje rojstna pokrajina zaznamovala v temeljih. Objavil je osem pesniških knjig, štiri knjige proznih besedil, dve drami, napisal je tudi številne scenarije za filme in oddaje na BBC.
Njegova poezija je nenavadna in se ogiba ustaljenih etiket literarne zgodovine. "Moja skrivnostnost je nemoderna, temelji na simbolizmu, ki izvira in kozmičnih pomenov človeške anatomije," je Dylan Thomas zapisal sam o sebi. Najbolje je torej poslušati njegove verze in se jim prepustiti.

Interpret je Janez Škof,
prevajalec Jože Udovič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
režiser Igor Likar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija leta 2004.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.