Na nočni obisk prihaja Simon Trpin, dr. med. spec. oftalmologije. Govorili bomo o pomembnosti zdravih oči (in nasploh telesa), zahtevnosti študija in samega dela, ki je povezano tudi z nenehnim izobraževanjem doma in v tujini, z natančnostjo, detajli, mirnostjo in psihologijo. Dotaknili pa se bomo tudi družine, potovanj in hobijev. Pogovor z gostom pripravlja Robert Zajšek.

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Dobro jutro, cenjeni poslušalci in spoštovane poslušalke. V današnjem jutru vas bom povabila, da ponovno sedemo v šolske klopi. Ne za ves dan, ampak samo za slabo šolsko uro. Povabila vas bom k pisanju šolskega spisa.
Pri pouku slovenskega jezika smo, če me spomin ne vara, v vsakem ocenjevalnem obdobju, morali napisati tudi šolski spis. Enkrat smo morali pisni izdelek izvirno oblikovati, drugič pa spis napisati po prebranem besedilu.
V tretjem in četrtem letniku srednje šole sva v isti klopi sedeli s prijateljico, ki ji je pisanje šolskega spisa pomenilo najhujšo šolsko moro. Meni je tesnobne občutke povzročala matematika, a pri tej si je bilo vendarle malo lažje pomagati z nedovoljenim prepisovanjem pri reševanju nalog kot pri izlivanju črnila na bel list papirja.
Matematični testi so bili navadno sestavljeni iz lažjih in težjih nalog, pri pisanju šolskega spisa pa smo se morali držati preprostih sestavnih delov spisa: uvoda, jedra in zaključka. Drugih formul nismo imeli. H končni oceni spisa je nekaj pripomoglo tako naše poznavanje pravopisa kakor tudi vsebina spisa. Seveda je ta bila, vsaj pri meni, odvisna tudi od izvirnosti naslova, ki ga je določil učitelj. Sem pa tja sem svoj šolski spis na glas prebrala pred celim razredom.
Dragi poslušalci in drage poslušalke, tako moja kot vaša življenjska zgodba si zaslužita, da bi ju kdo prebral na glas. Zato vas v današnjem jutru povabim, da napišete preprost spis z naslovom Življenjska zgodba. A z enim pogojem: pri pisanju spisa boste morali enega izmed treh sestavnih delov prepustiti komu drugemu. Za katerega od treh delov bi se odločili: za uvod, jedro ali zaključek?
Veste, ko drugim pripovedujemo svojo zgodbo, četudi ta že ima zaključek, si naši poslušalci najraje sami izmislijo konec. Vsakdo, kdor bo našo zgodbo bral ali poslušal, bo slišal drugačno »celotno zgodbo«. Nekaterim bo pritegnila pozornost, vzbudila usmiljenje ali pa bodo ob prebiranju zdolgočaseno zehali.
Ni potrebno, da ste mojstri umetniške besede in da imate bogat besedni zaklad. Zato ošilite pero in se posvetite pisanju, predvsem pa pozabite na malo prej postavljene pogoje. Če želite, da bo vaša zgodba zanimiva za širši krog poslušalcev, lahko pustite, da zadnje poglavje napišejo drugi. Tako bo zgodba dobila pridih senzacionalnosti.
In ne pozabite: samo vi sami ste tisti, ki lahko napišete svojo življenjsko zgodbo: z uvodom, vsebino in zaključkom. Včasih se vam bodo zgodili nenadni zapleti, a tudi razpleti: žalostni in veseli. Ne dopustite, da poglavja vašega življenja zlagajo drugi. Zložiti jih morate sami, zašiti z močno nitjo in povezati s trdimi platnicami.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo, koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

29. april je mednarodni dan plesa, zato ga bomo v tej epizodi veliko privoščili tudi našim možganom. Ples s človekom sobiva in se razvija že tisočletja, v zadnjih desetletjih pa se mu posveča tudi nevroznanost. Ne gre namreč samo za obliko gibanja, ki vzdrami naša omrežja za motoriko, ampak ples prebudi mnogo več nevronskih povezav v naših možganih in lahko deluje tudi terapevtsko. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dr. Hanno Poikonen (ETH Zuerich) in prof. dr. Gerryjem Leismanom (Univerity of Haifa).

"Če zdravnik pacientu predpiše pomirjevalo za več kot za tri mesece, obstaja 50 % tveganje, da bo od tega pomirjevala postal odvisen. Zato naj zdravnik že ko pomirjevalo predpiše, razmišlja, kdaj ga bo ukinil." Gostja: dr. Mirjana Radovanovič, dr. med., spec. psih., iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja najnovejše glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah in pregleduje glasbene vsebine na Prvem.

V ugledni medicinski reviji Lancet je izšel članek o novi tehnologiji, ki bo izboljšala življenje ljudem s sladkorno boleznijo. Soavtor članka je tudi predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani prof. dr. Tadej Battelino. Novica je dobra in napoveduje srečen konec. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slovenija namerava v sprejetem Nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost koristiti vsa nepovratna sredstva, ki so na voljo - to je približno 1,8 milijarde evrov - in le za 666 milijonov evrov posojil. Minister za razvoj Zvone Černač se je odzval na očitke, da naša država z načrtom v Bruslju pušča za tri milijarde evrov posojil, ki bi jih lahko porabili za financiranje razvoja in preboja.


Ostale teme:
- Hitri testi za samotestiranje šolarjev primerni za uporabo
- Evropska komisija odobrila 2,5 milijona evrov nadomestila za STA
- Pet pred dvanajsto z glasbo in besedo v boju za kulturo

Preostali vsebinski poudarki.
Zakaj je občinska cesta Hrastnik-Radeče leto dni po sanaciji podora odprta le za lokalni promet?
Pavilijon Expano uresničuje poslanstvo turistične zanimivosti Pomurja.
Nenavadna sečnja na območju Šumberka v Domžalah.
Biologi zadovoljni s številčnostjo sov kozač pri nas.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Dokument, pod katerim ni podpisan nihče in v katerem neznan avtor predlaga spremembe meja na Zahodnem Balkanu, je Slovenijo postavil v središče medijske pozornosti. Naši politiki so se bili dolžni opredeliti do stvari, ki za Slovenijo nikoli niso bile vprašanje. Pa vendar, takšne zamisli že ves čas krožijo v javnosti in tudi v poluradnih krogih. Meje v Evropi že nekaj časa niso nedotakljive. Zakaj je torej ravno zdaj toliko pozornosti namenjene temu vprašanju? O teh in drugih s tem povezanih vprašanjih voditelj Marjan Vešligaj in gostje.

Gostje:
- nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel,
- analitik s Fakultete za družbene vede Faris Kočan,
- profesor z Inštituta za narodnostna vprašanja Damir Josipovič.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Le varna tla vodijo v višave češnjeve krošnje.
Pripoveduje: Martina Maurič Lazar.
Napisala: Urška Košir.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Daniel Defoe si je nesmrtno slavo zagotovil predvsem z romanom Robinson Crusoe. Namenjamo mu Literarni večer, v katerem bomo na kratko predstavili njegovo življenje, pa tudi obe deli, ki ju imamo prevedeni v slovenščino: Robinsona Crusoa in Moll Flanders.
Oddajo je leta 2001 pripravila Vida Curk, odlomke iz romanov Robinson Crusoe, ki ga je prevedla Mira Mihelič, in Moll Flanders, ki ga je prevedel Janko Moder, sta interpretirala dramska igralca Marinka Štern in Zvone Hribar. Bralca veznega besedila sta bila Igor Velše in Nadja Jarc. Glasbo je izbrala Cvetka Bevc, tonski mojster je bil Staš Janež, režirala je Elza Rituper.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Za sodobno glasbeno prizorišče v Sloveniji je značilna močna kantavtorska nota. Namenjamo ji oddajo Pesem v žepu, ki jo pripravlja glasbena urednica Teja Klobčar. Vsak četrtek ob 22.40 na Prvem.

V oddaji Literarni nokturno bomo predstavili odlomek iz romana Požiganje mlade indijske avtorice Meghe Majumdar. Rodila se je leta 1987 v Kalkuti, tam je tudi odraščala. Šolanje je nadaljevala na prestižni univerzi Harvard v Združenih državah Amerike. Trenutno živi v New Yorku. Njen prvenec je bil dobro sprejet in se je povzpel na vrh lestvice najboljših romanov revije New York Times. Pripoveduje o muslimanskem dekletu po imenu Jivan, ki živi v enem izmed indijskih slumov. Zaradi komentarja, ki ga je napisala na Facebooku, je po krivem obtožena terorističnega napada na vlaku. Besedilo je prevedla Petra Meterc, interpretirala pa dramska igralka Patrizia Jurinčič Finžgar.