Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesem Saše Vegri z naslovom Družina je iz tistega njenega obdobja modernizma, ki je brezosebno, popisovalsko in tematsko odprto. Življenje je skrčeno na nepregledno množico omejitev, navad in puhlic, svet je prenapolnjen, življenje predvidljivo in v njem nekaj manjka.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Razlog njihovega uvrščanja v partituro je bil poleg dramaturškega tudi ekshibicijski: duševno zmedeni lik (navadno je to sopranistka) v halucinacijah blodi po odru in poje izrazito eksponirano arijo, točko torej, v kateri mrgoli visokih tonov.

Spoznavanje življenja in dela skladateljice Sofije Gubajduline nadaljujemo ob pogledu na obdobje po nastanku njenega Koncerta za violino in orkester, poimenovanega Offertorium. Violinist Gidon Kremer je z njegovo krstno izvedno na Dunaju leta 1981 poskrbel, da je širša evropska javnost spoznala Sofijo Gubajdulina. Poslušalci so bili prevzeti nad pozornost vzbujajočo lepoto njene glasbe. Od poznih 80. let prejšnjega stoletja je Gubajdulina deležna mednarodne prepoznavnosti. Leta 2000 je od Mednarodne Bachove akademije v Stuttgartu prejela naročilo za delo, ki je bilo predstavljeno v okviru projekta Passion 2000 - ob spominski slovesnosti Johannu Sebastianu Bachu. Njeno delo z naslovom The Light at the End je na glasbenem festivalu BBC Proms leta 2005 zazvenelo pred izvedbo Beethovnove Devete simfonije, leta 2007 pa je nastal Drugi violinski koncert Sofije Gubajdulina, poimenovan In Tempus Praesens. Premierno ga je na Festivalu Luzern izvedla svetovno priznanea violinistka Anne-Sophie Mutter.

V sodelovanju z uglednimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo, raziskujemo in se sprašujemo o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Boris Leonidovič Pasternak, ruski pesnik, pisatelj in književni prevajalec, je eden izmed najvidnejših literatov ruske književnosti dvajsetega stoletja, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1958 »za prispevek k sodobni liriki in nadaljevanju velike ruske pripovedne tradicije«. Lani je minilo sto trideset let od njegovega rojstva in šestdeset let od smrti. Ob tem je pri Slovenski matici izšla knjiga izbranih Pasternakovih pesmi iz osmih zbirk z naslovom Nenavadni dnevi. Pripravil jo je Marjan Strojan in vanjo uvrstil prevode Toneta Pavčka in Janeza Menarta, predvsem pa trideset svojih novih prevodov. O Borisu Pasternaku in novih prepesnitvah piše doktor Edvard Kovač. Dramski igralec Matej Puc interpretira pesem Vse od zore tridesetega aprila Borisa Pasternaka v prevodu Marjana Strojana.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

V današnji oddaji bomo osvetlili in predvajali dve skladbi večjega formata: Klavirski koncert št. 2 v Es-duru, op. 32 Carla Marie von Webra - izvedli ga bodo pianist Marek Drewnowski, Nacionalni orkester Poljskega radia in dirigent Antoni Wit - in Berliozovo Fantastično simfonijo, ki bo zvenela v klavirski transkripciji Franza Liszta in interpretaciji francoskega pianista italijanskega porekla Rogerja Murara. Avtor oddaje Klemen Golner bo razkril tudi subtilne povezave obeh skladateljev.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Ta teden bomo oddajo posvetili trobentaču Amadeju Štrajharju, ki smo ga letos prijavili na tekmovanje Concertino Praga kot kandidata naše radijske hiše. Uspešno se je prebil skozi prvi krog tekmovanja, trenutno pa čakamo rezultate drugega kroga tekmovanja, ki na tej ravni poteka po posnetkih. Če bo uspešen tudi v tem krogu, ga jeseni čaka finale tekmovanja, ko bo v Pragi nastopil s Simfoničnim orkestrom Češkega radia.
V oddaji bomo poslušali njegov tekmovalni program, ki ga je posnel v našem studiu 13:

A. Arutjunjan: Koncert za trobento
B. Martinu: Sonatine
P. Rougnon: Premier solo de concert

Leta 1957 je dr. Karel Dobida objavil svojo monografijo o Hinku Smrekarju. V poznejših letih in desetletjih je izšlo o Smrekarju nekaj študij, kak katalog, ponatis njegovega Črnovojnika in njegov tarok. Monografija odličnega poznavalca slovenske karikature ddr. Damirja Globočnika tako zapolnjuje precejšno praznino na področju kulturne zgodovine. Avtor z zelo zgoščenim in informativnim besedilom bralkam in bralcem predstavi življenjsko in umetniško pot izjemnega umetnika, napisano pa ponazori z vrsto reprodukcij umetnikovih del (karikatur, ilustracij, grafik …). Več o Smrekarju in svoji monografiji ddr. Damir Globočnik pove v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo.

Gospe in gospodje, dobrodošli ob spremljanju koncertov festivala Seviqc Brežice 2020.
V okviru festivala smo lani spremljali dva koncerta, ki sta bila prav posebej povezana z lokacijo, na kateri sta potekala. Umetniški vodja festivala Klemen Ramovš je namreč ob povabilu k sodelovanju na festivalu glasbenike nagovoril, če bi bili pripravljeni svoj koncert pripraviti tako, da bi se navezal na freske, s katerimi je poslikana Viteška dvorana brežiškega gradu.
Na povabilo so se odzvali člani avstrijske zasedbe Rosarum flores, ki so izvedli koncert z naslovom Arkadijski prizori in naš ansambel Nova Schola Labacensis, ki je pripravil spored z naslovom Aure volanti – poletne sapice. Prav tega bomo poslušali v današnji oddaji, in sicer:

Tielman Susato: Herkulov ples
Anonymus: Galateja, glej, že prihaja zora
Anonymus: Passo e mezzo
Anonymus: Alkionine sanje
Anonymus: Tordion
Giacomo Gorzanis: Golobica in Njeni zlati lasje
Giovanni Girolamo Kapsberger: Capona
Francesca Caccini: Aure volanti
Giovanni Girolamo Kapsberger: Canario
Claudio Monteverdi: Nimfina žalostinka
Giovanni Girolamo Kapsberger: Na lov, pastirji in Ljubke pastirice
Joachim van den Hove: Canarie
Anonymus: Pridite prijatelji, krog mene

Koncert so avgusta lani izvedli člani zasedbe Nova Schola Labacensis:
Boris Šinigoj, umetniški vodja, arhilutnja in baročna kitara
Tadeja Pance, Urška Kastelic in Ana Novak, sopran, tamburin, zvončki in činelce
Blažka Gaberc, kljunasta flavta
Tomaž Šinigoj, viola d'amore in baročna violina
Miha Šinigoj, viola da gamba
Marko Angelski, teorba
Vasja Štukelj, pavke, okvirni boben in tamburin

S študenti zaključnih letnikov iz Akademije za gledališče, radio, film in televizijo vstopamo v svet slovenskih pripovedi, kjer še živijo bajeslovna bitja.
Včasih so ljudje redno srečevali rojenice in sojenice, ki so novorojenim prerokovale usodo. Danes se ta bitja držijo daleč od človeka, visoko v gorah ali v najtemnejših kotičkih gozdov. Kako so se nekoč starši trudili prikupiti tem bitjem in ali je usodi, ki ti je dana v zibelko, mogoče ubežati, bodo pripovedovali Klemen Kovačič, Klara Kuk in Veronika Železnik. Pripovedi sta zapisani v zbirki slovenskih ljudskih pripovedi Divja Jaga, ki jo je uredil Franček Bohanec. Pod režijo se podpisuje Živa Bizovičar, dramaturgijo je delala Iva Štefanija Slosar, avtor glasbe pa je Gašper Lovrec.

V oddaji Literarni nokturno bomo tokrat predstavili odlomek iz romana Požiganje mlade indijske avtorice Meghe Majumdar. Rodila se je leta 1987 v Kalkuti, tam je tudi odraščala. Šolanje je nadaljevala na prestižni univerzi Harvard v Združenih državah Amerike. Trenutno živi v New Yorku. Njen prvenec je bil dobro sprejet in se je povzpel na vrh lestvice najboljših romanov dnevnika New York Times. Pripoveduje o muslimanskem dekletu po imenu Jivan, ki živi v enem izmed indijskih slumov. Zaradi komentarja, ki ga je napisala na Facebooku, je po krivem obtožena terorističnega napada na vlaku. Besedilo je prevedla Petra Meterc, interpretirala pa dramska igralka Patrizia Jurinčič Finžgar.

V oddaji Za en bokal muzike bomo danes slišali godčevske viže, ki so bile del svatbenih običajev, kot jih je leta 1986 na harmoniko zaigral godec Jaka, in z njimi predstavil del domačega izročila. Razen njegovih viž pa bomo slišali še nekaj haloških pesmi s starejših posnetkov, ki so skupaj z godčevskim izročilom tvorile zvočno sliko nekdanjega življenja v tem delu našega prostora.

Koncert bo izvedel izjemni glasbenik in ugledni organist in čembalist Tomaž Sevšek, ki je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami, tudi na klavikord in umetniški harmonij, na katerega bo igral v Komornem studiu. Na radijskem koncertu bo predstavil pester spored skladb nemškega skladatelja Sigfrida Karg-Elerta, ki jih je ustvaril za umetniški harmonij kot svoje izvirne skladbe ali kot priredbe del Johanna Sebastiana Bacha in Richarda Wagnerja. Sigfrid Kart-Elert je ustvarjal ob koncu 19. in in v prvi polovici 20. stoletja, do smrti aprila 1933. Kompozicijo je študiral na glasbenem konservatoriju v Leipzigu. Potem ko je bil v prvi svetovni vojni glasbenik vojaškega polka, je od leta 1919 tudi poučeval glasbeno teorijo in kompozicijo na leipziškem konservatoriju, poslušalcem je predstavljal glasbo za umetniški harmonij tudi na radijskih koncertih s svojega doma. Sigfrid Karg-Elert je namenil velik del svojega opusa je namenil orglam, manjši del klavirju, s posebno energijo in z zanimanjem pa se je posvetil ustvarjanju glasbe za umetniški harmonij, ki se mu bomo posvetili v nocojšnjem Komornem studiu. Karg-Elertova dela odkrivajo ustvarjalca, ki je pisal tehnično zahtevno glasbo v tradiciji pozne romantike, z veliko zvočne privlačnosti ter z odtenki duhovitosti in humorja. Organist in čembalist Tomaž Sevšek se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju, kjer so ga poučevali Danica Pirečnik, Jožica Grebenšek, Ema Zapušek in Aci Bertoncelj. Nato je študiral orgle na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. V Sloveniji je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonia Antiqua Labacensis ter koncertni cikel Harmonia Concertans, ki nastaja v sodelovanju z Muzikološkim inštitutom ZRC SAZU. Tomaž Sevšek poučuje čembalo na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani in orgle na Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik, Akademija za glasbo pa mu je leta 2014 dodelila naziv docenta za orgle. Pogosto se posveča tudi igranju na klavikórd in na danes premalo znani umetniški harmonij. Med koncertom poslušajte tudi pogovor glasbene urednice Tjaše Krajnc z izvajalcem na umetniškem harmoniju Tomažem Sevškom.

Pisec v satiri napada Rimskokatoliško cerkev in se norčuje iz pokvarjenih in nevednih duhovnikov ter trdi, da udobno živijo samo zaradi človeške neumnosti. Zahteva, naj se bogoslovje opre le na evangelij. Besedilo pa presega samo kritiko, saj si privošči občečloveške lastnosti in način življenja posameznih družbenih slojev. S svojo kritiko je Erazem hotel spodbuditi posvetne in cerkvene voditelje, da bi skupaj prenovili Katoliško cerkev. Zavzemal se je za to, da bi bilo Sveto pismo dostopno vsakomur v njegovem jeziku, kar je bila ena glavnih zahtev reformacije – poleg kritike nezdravih cerkvenih razmer in zagovora reform znotraj cerkve, kar je tudi Erazem javno podpiral. Vendar na stran akterjev protestantizma kljub Luthrovemu vabilu in provokacijam ni prestopil. Radijska priredba Sovretovega prevoda tega besedila, ki jo je pripravil režiser Zvone Šedlbauer, se osredotoča na sarkastične puščice, izstreljene v vidnejše družbene sloje, in poosebljeni Norosti na humoren način pusti spregovoriti. Besedilo je kljub pretežno monološki obliki v interpretaciji Nataše Barbare Gračner razgibano, intelektualno prodorno in je ekipi nudilo velike možnosti za radiofonsko ustvarjalnost.

Prevajalec Anton Sovre
Prirejevalec in režiser Zvone Šedlbauer
Dramaturginja Vilma Štritof
tonska mojstrica Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina

Norost Nataša Barbara Gračner
Erazem Rotterdamski Andrej Nahtigal

Traja 43' 17''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2014

Glasbena medigra.

V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.