Ankete o dvojezični topografiji, ki so jo opravili med 5. in 10. januarjem v desetih južnokoroških
občinah, se je udeležilo približno 40 odstotkov od 18.000 volivcev.

Haider je izide ankete predstavil na Dunaju, kjer je potekalo srečanje o dvojezičnih krajevnih napisih, na katerem so obravnavali Haiderjev predlog, da bi napise postavili le v občinah z 10-odstotnim deležem Slovencev, a le v tistih krajih v teh občinah, kjer je vsaj 15 odstotkov Slovencev.

Tokratno srečanje, ki ga je avstrijski kancler Wolfgang Schüssel označil kot konstruktivno, se je sicer končalo brez konkretnih rešitev. Schüssel je napovedal, da bi se razprava lahko nadaljevala spomladi. Za osnovo za rešitev
vprašanja pa bi lahko lahko služila kompromis z lanske konference o konsenzu, po katerem bi dvojezične table stale v 158 krajih, ter zadnji predlog, ki ga je 13. decembra lani predstavil koroški deželni glavar Jörg Haider.

Tajno ugotavljanje materinega jezika?
Predstavniki slovenskih organizacij na srečanje, ki ga je sklical kancler Wolfgang Schüssel, niso bili vabljeni, prav tako ne bo predstavnikov koroškega Heimatdiensta in Zveze koroških brambovcev. Haider je v pogovoru za četrtkovo izdajo Kleine Zeitunga dejal, da bi bila najbolj pravična rešitev, če bi izvedli tajno ugotavljanje maternega jezika.