Na ministrstvu pojasnjujejo, da so za pomoč pri pripravi zakonodaje septembra lani imenovali strokovno komisijo, ki so jo sestavljali strokovnjaki s področja medijev Barbara Verdnik, Sandra Bašič Hrvatin, Nataša Pirc Musar, Jure Stojan in Darja Groznik.

Med decembrom in aprilom so po vsej Sloveniji pripravili tudi razprave, na katere so vabili najširšo strokovno in laično javnost, njihov namen pa je bil ugotoviti, kaj je javni interes na področju medijev.

Na podlagi tega je nastal osnutek medijske strategije, ki prinaša 12 ciljev na medijskem področju in ji dodaja še šest ciljev v povezavi z nacionalno RTV-hišo, tej pa namenja vlogo "glavnega nosilca javnega interesa", zato ji v 32-stranskem dokumentu posveča obširen delež. Kot so zapisali v osnutku, mora RTV kot največji izdajatelj medijev v državi in kot hkrati največji zaposlovalec novinarjev zagotavljati najvišje standarde novinarskega dela in biti zgled novinarjem drugih medijskih hiš.

Zahtevana depolitizacija programskega sveta RTVS
"Ena glavnih nalog te strategije je depolitizacija trenutnega programskega sveta in nova določitev njegovih pristojnosti," poudarjajo na ministrstvu. Programski svet RTVS naj bi se po osnutku tako preimenoval v strokovni svet, da je tudi že iz samega imena mogoče razbrati, da se ne sme ukvarjati s konkretnim programom.

"Razprava in odločitve strokovnega sveta nikakor ne smejo vključevati konkretnih prispevkov, ocene novinarskega dela ali programskih vsebin. Prav tako mu nikakor ni dovoljeno razpravljati o uravnoteženosti, pluralnosti, profesionalnosti novinarskega dela in drugih vsebinskih elementih programov RTV Slovenija," opozarja ministrstvo.

Pristojnosti strokovnega sveta so izdelava strategije programskih vsebin, nadzor nad uresničevanjem programske strategije in delovanja RTV-ja, nadzor nad uresničevanjem vsebin, ki so v obsegu javne službe, in predlogi za izboljšanje programskega dela v smislu izpolnjevanja ali izboljšanja.

Zdajšnji programski svet sestavlja 29 članov, strokovni svet pa se zmanjša na največ 15 uglednih strokovnjakov na področju medijev, izobraževanja, kulture, umetnosti, znanosti ali varstva človekovih pravic. Člane predlagajo civilna družba, reprezentativna novinarska organizacija, manjšine, uporabniki s posebnimi potrebami, predsednik strokovnega sveta pa mora biti medijski ali pravni strokovnjak z izkazanimi vodstvenimi delovnimi izkušnjami.

Po logiki delovanja gospodarskih družb
Večje pristojnosti - vključno z odstavitvijo generalnega direktorja - dobi tudi nadzorni svet. Po predhodni potrditvi strokovnega sveta generalnega direktorja tudi imenuje, ta pa po osnutku dobi večjo avtonomijo, vključno z imenovanjem svoje ekipe (poleg direktorjev po novem tudi odgovornih urednikov), istočasno pa tudi večjo odgovornost za svoje delo in delo svoje ekipe. Za imenovanje odgovornih urednikov mora obvezno pridobiti soglasje posameznega novinarskega kolektiva.

Strategija uvaja pojem uprave RTV Slovenija, ki bi jo sestavljali generalni direktor, direktor TV Slovenija, direktor Radia Slovenija, direktor Centra novih tehnologij, finančni direktor in kadrovski direktor, pri čemer pa ni razvidno, kaj je Center novih tehnologij.

Ministrstvo za kulturo pojasnjuje, da so za učinkovito organizacijo prevzeli osnovno logiko in načela delovanja delniških družb po zakonu o gospodarskih družbah, "pri tem pa ves čas upoštevali, da gre za javni zavod v javnem interesu in da je torej kakršnakoli privatizacija RTV Slovenija vsaj neprimerna".

Za hude kršilce na RTV-ju ni prostora
Slab socialni status novinarjev je bila najpogosteje omenjena težava medijev v Sloveniji, pojasnjuje kulturno ministrstvo, ki podpira stališče, da novinar, ki je na robu preživetja, težko ravna po najvišjih novinarskih standardih.

Poudarjajo, da mora novinarski aktiv na RTV Slovenija uveljaviti ustrezne mehanizme samoregulacije in popravljanja napak oziroma sankcioniranja kršitev profesionalnih in etičnih standardov. V osnutku je tako zapisano, da morajo biti ti standardi del pogodbe o zaposlitvi, pri čemer mora biti hujša ali groba kršitev novinarskih (etičnih) standardov opredeljena kot kršitev delovnih obveznosti oz. disciplinska kršitev.

"Novinar, ki je bil obsojen na Novinarskem častnem razsodišču oz. je v preteklosti večkrat, huje ali grobo kršil novinarske (etične) standarde, ne bi smel biti zaposlen na RTV Slovenija oziroma ne bi smel sodelovati pri pripravi programskih vsebin," so prepričani na ministrstvu.

Osnutek tudi zagovarja zakonsko določbo, da se morajo kolektivne pogodbe usklajevati najmanj enkrat v dveh letih. Prav tako naj bi zakon določil, da bo v primeru, ko pogodba ne bo veljala oziroma ko bodo pogajanja blokirana, samodejno začela veljati tarifa za novinarsko delo, ki bo vsaj enaka minimalni plači za visokošolsko izobrazbo za mesec pred nastopom dogodka.

Zahtevanih več lokalnih vsebin
V strategiji je med drugim navedeno, da je v trenutnem sistemu enostavno nemogoče, da bi RTV lahko vsakodnevno poročal prav iz vseh krajev Slovenije, saj za to ni dovolj programskih kapacitet, kljub temu pa nalaga, da mora RTV Slovenija močno oz. občutno povečati delež vsebin iz lokalnih okolij.

Za dosego tega cilja se RTV lahko odloči, ali bo za neko področje imenovala dopisnika ali pa bo (proti plačilu) sodelovala z lokalnimi oz. regionalnimi mediji, ki morajo ob tem zagotavljati povsem enake (obrtne, profesionalne in etične) standarde kot javna radiotelevizijska hiša, narekuje osnutek.

Več plačnikov - nižja RTV-naročnina
Ta se dotakne tudi področja financiranja. Opozarja, da trenutni RTV-prispevek že dalj časa ne sledi več novim tehnologijam, ampak sledi domnevi, da ima naročnik televizijski ali radijski sprejemnik, če ima električni priključek. A tak način financiranja ne pokrije sodobnih tehnologij, kot je informiranje javnosti prek spleta, zato je bilo treba najti način, ki bo RTV-ju zagotavljal tudi financiranje novih medijev, obenem pa z vidika uporabnika upošteval tudi njegovo materialno stanje.

Ministrstvo za kulturo je na podlagi vseh zbranih dejstev ocenilo, da je najprimernejša oblika financiranja ohranitev RTV-prispevka kot načina sofinanciranja RTV Slovenija, ob razširitvi nabora zavezancev za plačilo na krog vseh tistih, ki uporabljajo radio, televizijo ali vsaj eno elektronsko napravo, ki ima možnost dostopa do interneta. Ministrstvo ugotavlja, da se bo posledično višina RTV- prispevka znižala, socialno šibka gospodinjstva pa bodo lahko uveljavljala znižanje ali celotno odpravo dolžnosti plačevanja.

Država bi spodbujala raziskovalno novinarstvo
V splošnem delu strategije je poudarjen tudi pomen profesionalnega poročanja in izobraževanja novinarjev, za katero bo ministrstvo namenilo tudi del sredstev. Ob tem je izrecno poudarjeno, da država ne sme presojati strokovne usposobljenosti novinarjev.

Predlagajo financiranje deficitarnih medijskih vsebin v javnem interesu - tiste programske vsebine, ki jih trg ne uspe zagotavljati sam in so posledično ogrožene, bi financirali prek ukrepov državnih pomoči. Kot primere omenjajo vsebine na področjih kulture in umetnosti ter kritične refleksije družbe in raziskovalno novinarstvo.

Raziskovalno novinarstvo je tako uvrščeno v javni interes države na področju medijev. Ker je pravo raziskovalno novinarstvo lahko povezano z visokimi stroški, bo država del sredstev, namenjenih za medije, namenila sofinanciranju večjih raziskovalnih zgodb, predvideva osnutek. Reprezentativna novinarska organizacija bi sestavila posebno skupino strokovnjakov, ki bo izmed raziskovalnih projektov, prijavljenih za sofinanciranje, izbrala en projekt, ki bi se sofinanciral iz dodeljenih sredstev države.

Nova pravila pri oglaševanju v medijih
Prepričani so tudi, da bi morali temeljna pravila za oglaševanje, ki veljajo v medijih, uveljaviti za celotno digitalno okolje. Ob tem opozarjajo na tuje televizijske korporacije, ki s svojimi tematskimi programi s slovenskimi podnapisi in slovenskimi oglasi že nekaj let merijo tudi na domače občinstvo, pri tem pa so na naš trg vstopile skorajda brez omejitev, čeprav se potegujejo za iste gledalce in oglaševalski denar kot slovenski televizijski programi, za katere velja nacionalna zakonodaja, ki zahteva zagotavljanje nacionalnih programskih deležev. Tuji tematski programi ne razširjajo slovenskih avdiovizualnih del, niti kako drugače ne prispevajo h kulturni raznolikosti.

Zakonodaja ne bo dopuščala, da so operaterji t. i. "gate keeperji", ki povsem prosto odločajo o tem, kateri programi se bodo razširjali na ozemlju, opozarja ministrstvo. Strinjajo pa se, da spodbudnejše medijsko okolje potrebujejo izdajatelji slovenskih tematskih televizijskih programov, zato napovedujejo, da bo zakonodaja take omogočala (npr. specializiran TV-program za otroke, kulturni program ...).

Denar za regionalne medije
Lotili so se tudi novi poslovnih modelov za tiskane medije. Ugotavljajo, da so za ohranitev medijev dolgoročno najprimernejše pravnostatusne oblike, katerih namen ni dobiček, saj je ta namenjen nadaljnjemu razvoju, ter ob tem izpostavljajo poslovne prakse zadrug in medijskih kooperativ. Ministrstvo se je zato odločilo, da bo prek aktivnih ukrepov vedno bolj podpiralo tiste medije, ki bodo organizirani "od spodaj navzgor".

Smer razvoja lokalnih medijev z vidika javnega interesa države tako vidijo v povezovanju lokalnih in regionalnih medijev v regionalne, ki jim bo država prek državnih pomoči postopoma namenjala vedno večji odstotek finančnih sredstev za tovrstne medije.

Za odgovorno lastništvo medijev
Za uresničitev tega dela javnega interesa bo država zahtevala transparentno lastništvo medijev. Izdajatelj medija bo moral tako vsako lastniško spremembo sporočiti agenciji, pristojni za varstvo konkurence, enako bo moral storiti za vsako poslovno odločitev, ki bo za posledico imela upravljavsko, kapitalsko, oglaševalsko ali kadrovsko povezanost dveh ali več medijev. Vsak medij bo moral oddati poročilo o številu uporabnikov, prodanih izvodov, vse podatke o oglaševanju in druge zahtevane podatke.

Dozdajšnji razvid medijev bo nadomestil katalog medijev - posledično to pomeni, da ne bo več veljala predpostavka, da je medij zgolj tista organizacija, ki je vpisana v razvid medijev, pač pa se bo definicija medija ugotavljala na podlagi samega zakona.