V zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 je državne svetnike zmotila določba, po kateri vladi terjatev do podjetij v postopkih prestrukturiranja ne bo treba vključiti v letni program prodaje finančnega premoženja, pač pa bo lahko samostojno odločala o njihovi prodaji.

V zakonu je zapisano, da lahko vlada samostojno odloča o prodaji terjatev do višine sedem milijonov evrov v posameznem podjetju, v vsem letu pa skupni obseg teh terjatev ne sme presegati 30 milijonov evrov. Ta določba je bila sporna že ob obravnavi tako na seji matičnega delovnega telesa kot tudi na plenarni seji, ko so v opoziciji izražali bojazen, da se omogoča prikrita privatizacija.

To je tudi argument državnih svetnikov za izglasovanje odložilnega veta na novelo zakona o izvrševanju proračunov. Bojijo se namreč, da je pravi namen te določbe s tiho in netransparentno privatizacijo državnega premoženja omogočiti korist izbranim osebam.

Vplačevanje v poseben sklad
Na podlagi zakona o organu in skladu za reševanje bank bodo banke vplačevale v poseben sklad, iz katerega se bodo financirali morebitni novi izredni ukrepi Banke Slovenije za reševanje bank v težavah. Sklad naj bi za 10 let zaživel prihodnje leto, banke pa naj bi po načrtih vlade vanj prispevale 195 milijonov evrov kot ustanovitveni kapital sklada in 150 milijonov evrov v obliki jamstev.

Vendar komisija državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance opozarja na določbo, po kateri v sklad ne bodo zavezane vplačevati banke, katerih sedež je zunaj držav EU-ja. To pomeni, da bodo vanj vplačevale predvsem pred kratkim dokapitalizirane banke, ki so v državi lasti, kar pomeni, da se bo v sklad dejansko vplačeval davkoplačevalski denar, opozarjajo državni svetniki. Vladi sicer očitajo, da je zakon spisala rokohitrsko. Zakon je napisan pomanjkljivo in ima veliko pravnih praznin in nedorečenosti, so zapisali v obrazložitvi odložilnega veta.

Komisija državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pa predlaga izglasovanje odložilnega veta na novelo zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Ne strinja se, da invalidska podjetja ne bodo več upravičena do oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost tudi za svoje neinvalidne zaposlene.