Haider se je osebno potrudil pri nameščanju ene od obeh tabel. Foto: RTV SLO
Haider se je osebno potrudil pri nameščanju ene od obeh tabel. Foto: RTV SLO

Ukrep je Haider utemeljil z zakonom o cestnem prometu, ki prepoveduje moteče ali prepolne napise na krajevnih tablah.

Table s slovenskimi napisi so precej manjše kot avstrijske. Foto: RTV SLO
Wolfgang Schüssel
Kako dolgo lahko zvezni kancler ostane še tiho? Foto: EPA

Dvojezičnost, ki jo zahteva zakon o narodnih skupnostih, namerava Haider zagotoviti z dodatnimi tablami v slovenskem jeziku. V prihodnje naj bi tako na avstrijskem Koroškem vse dvojezične table z modro obrobo, ki označujejo začetek naselja, nadomestil z enojezičnimi, dodali pa jim bodo manjše table s slvoenskim napisom.

Ukrep je Haider utemeljil z zakonom o cestnem prometu, ki prepoveduje moteče ali prepolne napise na krajevnih tablah. Poleg tega, tako Haider, pa isti zakon ne vsebuje nobenega določila o dvojezičnih napisih.

Nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča
Opolnoči so postale enojezične table v Pliberku in Drveši vasi, ki jih je Haider dal pred časom prestaviti za nekaj metrov, neveljavne, pristojni pa novih do zdaj še niso postavili, je za MMC povedal Vladimir Smrtnik, predsednik koroške Enotne liste. Kot je dejal, je ob tem nastala svojevrstna pravna težava. Če so table, ki označujejo naselje, neveljavne, tam ne velja omejitev hitrosti, ki velja za naselja, torej 50 km/h.

Haider je zato v obeh omenjenih krajih enojezičnim tablam v Pliberku in Drveši vasi dodal tablo s slovenskim napisom. Za koroškega deželnega glavarja je takšna ureditev najbolj korektna.

Haider sicer še pravi, da je uredba zvezne vlade iz leta 1977, ki predvideva dvojezično topografijo za Pliberk in Drvešo vas ter za drugih 91 krajev, protizakonita, a da jo bodo vseeno upoštevali, saj, kot pravi, "tudi to daje videz pravne države, če je treba upoštevati protizakonito uredbo."

Zakaj protizakonita? Haider pravi, da zato, ker temelji na zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976, tam pa odstotkovni delež manjšine ni določen. Do razveljavitve s strani ustavnega sodišča je bil ta delež 25 odstotkov, zdaj pa ni določen. Ta ureditev zadovolji vse, še meni Haider, saj z njo lahko živi večinsko prebivalstvo, voznikov ne motijo moteči napisi, izpolnjena pa je tudi želja manjšine. Table s slovenskimi napisi naj bi bile manjše od avstrijskih.

NSKS: Žaljivo ignoriranje manjšinskih pravic
Napoved je že naletela predvsem na negativne odzive. Organizacije koroških Slovencev so predlog ocenile kot žalostni višek poskusov norčevanja iz pravne države. Od kanclerja Wolfganga Schüssla zahtevajo posredovanje za "končanje teh neumnosti", če bo še naprej molčal, pa bo po besedah Narodnega sveta koroških Slovencev postal sokriv za kršenje ustave in žaljivo ignoriranje manjšinskih pravic. NSKS pričakuje, da bo tožilstvo samo od sebe sprožilo postopke proti Haiderju zaradi zlorabe uradnega položaja.

Kanclerjev urad jasno proti predlogu
Kancler še ni posredoval, odzval pa se je. Njegov urad se je jasno izrekel proti temu predlogu, zapisali pa so, da takšno ravnanje ni korektno. Strokovnjaki za ustavno pravo v uradu so dejali, da zakon o cestnem prometu dvojezične topografije res ne predvideva, da pa jih k temu zavezujejo zakon o narodnih skupnostih in druge uredbe. Predpisi si ne nasprotujejo, ampak se dopolnjujejo. Dodatne slovenske table, ki bi bile dodane enojezičnim, tudi niso ustrezne, še dodajajo, saj mora biti dvojezičnost zagotovljena na enakovreden in nezapostavljen način.

Negativno so se odzvali tudi avstrijske stranke in drugi avstrijski strokovnjaki za ustavno pravo.

Ukrep je Haider utemeljil z zakonom o cestnem prometu, ki prepoveduje moteče ali prepolne napise na krajevnih tablah.