Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je ob predstavitvi izsledkov strateškega pregleda obrambnega resorja povedala, da obstaja razkorak med strateškimi načrti, ki so bili sprejeti v preteklih letih, še posebej v letih 2004 in 2006, in realiziranim stanjem. Predvidena sredstva so se namreč po dveh rebalansih proračuna zmanjšala s 631 milijonov evrov na 552 milijonov evrov. To po njenih besedah pomeni, da načrtov ni mogoče premakniti v prihodnost, saj 80 milijonov ni mogoče nadomestiti. Načrti so bili namreč narejeni tako, da so povečevali predvidene stroške za obrambni resor, čeprav je bila realizacija stabilna.

Manj bo zaposlitev v vojski in na ministrstvu
Ker je zdaj sredstev manj, so potrebne prilagoditve. Najbolj ostro so po besedah ministrice posegli v omejitev števila zaposlenih v obrambnem resorju. V upravnem delu je bilo namreč že januarja 2009 glede na načrte v preteklih letih preveliko število zaposlenih, zato zdaj ni dovoljeno dodatno zaposlovanje ali tudi nadomeščanje zaposlitev - za vsakim, ki odide, se delovno mesto črta.

"V vojski pa od leta 2004 postopoma pridobivamo število pripadnikov in načrtovane številke zaposlenih v letu 2008 ni dosegla (8.000 vojakov). Junija tega leta pa se je prvič v zgodovini SV-ja vlada odločila, da omeji število zaposlenih v vojski. Načrtovano število vojakov smo zmanjšali na 7.600 in to je številka, s katero bomo živeli v letu 2009, 2010 in 2011," je dejala Jelušičeva.

Tudi vladna odločitev, da omeji sredstva za investicije in operativno delovanje, bo najbolj prizadela obrambni resor. Po besedah Jelušičeve je prizadet segment investicij v vojski, omejeno ali zmanjšano pa bo tudi sodelovanje na misijah.

Kdaj bodo oklepniki v garažah, se ne ve
Kaj to pomeni za nakup oklepnikov 8 x 8, ki jih je Mors naročil pri finskem podjetju Patria? Jelušičeva pravi, da mora "Slovenija zaradi nacionalne obrambe zagotoviti bojno zmogljivost srednjebataljonske bojne skupine". "V bližnji prihodnosti bomo ta cilj težko dosegli. Naša namera je bila, da bi se vsaj eni srednjebataljonski bojni skupini približali do leta 2012, a, kot kaže, bo ta cilj prestavljen vsaj do leta 2014."

Mors bi sicer moral letos zagotoviti 80 milijonov sredstev za projekt oklepnikov 8 x 8, a ker krčijo investicije, so za ta projekt lahko namenili le 28 milijonov. Patria bi zato, ker Slovenija ni plačala, kar je naročila, lahko zaračunala pogodbene kazni. A Jelušičeva pravi, da so "prišli do dogovora, da si s podjetjem ne zaračunavamo penalov do začetka pogajanj o spremembi pogodbe, ki pa jih zaradi nejasne finančne situacije v prihodnjih dveh letih prelagamo. "Vsak rebalans namreč najprej prizadene sredstva ministrstva za obrambo in zato je težko napovedati, kdaj bo vojska dobila potrebne oklepnike."

Naša vojska ni namenjena bojevanju
Glede na to, da je Slovenska vojska s 7.600 pripadniki manjša od slovenske policije, krčenje investicij pa pomeni tudi, da je slabo oborožena, kakšni vojski torej poveljuje načelnik generalštaba Alojz Šteiner? "Karakter vojske se spreminja, ne le v Sloveniji, ampak tudi v svetu," pravi Šteiner. Slovenska vojska po njegovem ni bila nikoli mišljena kot ekspedicijska vojska, ampak vojska, ki bi imela pozitivne elemente za delovanje v mednarodnih misijah in Slovenska vojska v mednarodnem okolju prisega na stabilizacijsko in rekonstrukcijsko delovanje.

"Poveljujem s silami ene brigade, ki do letos ni bila popolnjena, zdaj pa nam jo je uspelo zapolniti. Ta brigada nima vse opreme, kot je bilo načrtovano in še vedno upamo, da jo bomo uspeli pridobiti. Dokler opreme ne dobimo, bomo vojake urili na tej, ki jo imamo, da brigado usposobimo za nacionalne potrebe. Ne računamo, da bi potrebovali intenzivne priprave za obrambo mej, ampak bomo vojsko pripravili za nacionalne potrebe in podporo sistemu zaščite in reševanja," je dodal.

Zaradi krčenja sredstev 50 ljudi manj na misijah
Manj sredstev pa se bo po besedah ministrice poznalo tudi pri sodelovanju Slovenije na mednarodnih misijah. "Ocenili smo, da 520 ljudi, ki jih v tem trenutku stalno rotiramo na mednarodnih operacijah, predstavlja stroškovno prevelik zalogaj," je povedala Jelušičeva, zato je predvidenih za sodelovanje na misijah 50 ljudi manj.

"Operacije, v katerih sodelujemo, se močno spreminjajo. V zadnjem času smo tako dosegli umik iz dveh misij - iz Iraka in Čada, vstopili pa v novo operacijo EU-ja v Somaliji, kjer imamo v poveljstvu enega pripadnika," je pojasnila ministrica in dodala, da še vedno sodelujejo v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Libanonu in v Afganistanu, pri čemer se v BiH-u zmanjšuje prisotnost oboroženih sil in spreminja tudi njihova funkcija. Tako bodo v BiH začeli pošiljati drugačen "tip ljudi" kot do zdaj.

"KFOR na Kosovu predvideva krčenje pripadnikov vseh vojsk, kaj se bo dogajalo v južnem Libanonu in kako bomo sodelovali v operacijah Združenih narodov pa še ugotavljamo," pravi in dodaja, da se postavlja vprašanje, ali "naše sodelovanje v operacijah ZN-ja prispeva k političnemu cilju države, da v letih 2012 in 2013 dosežemo nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN-ja". Odgovora na to vprašanje ministrica trenutno nima, saj je po njenih besedah odvisen od skupne vladne presoje glede na zunanjo politiko države in sodelovanja v mednarodnih operacijah.

Kot je še povedala ministrica, se trenutno le v operaciji v Afganistanu od vseh 43 udeleženk pričakuje povečevanje prisotnosti. Ali bo to storila tudi Slovenija, pa še ni jasno. "Na ministrstvu smo sicer prepričani, da je naš prispevek v Afganistanu možno kvalitetno preoblikovati, tako da bomo sledili odločitvi, da so slovenske obrambne sile namenjene predvsem stabilizaciji in ne ofenzivnem delovanju," še pravi ministrica in dodaja, da je odločitev o načinu prestrukturiranja delovanja prav tako odvisna od stališča vlade in parlamenta. "Menimo, da je to možno storiti z istimi sredstvi, kot jih trošimo že do zdaj," je sklenila.