S Francem Kanglerjem se je takoj po konferenci za novinarje, na kateri je napovedal, da se bo z letom 2012 z županske funkcije poslovil tudi sam, pogovarjala odgovorna urednica Televizije Maribor, Polona Pivec.

___________________________________________

Na novinarski konferenci ste povedali, da so nekateri socialni in ekonomski položaj izkoristili za nemire?
Tudi za politična obračunavanja. Če smo malo pošteni, in prav gotovo Mariborčani so pošteni ljudje, bodo kar hitro spoznali, kdo je tisti, ki jih je izkoristil za takšno obračunavanje. Ne rečem, da nismo v preteklosti naredili kakšne napake, ampak ljudje hodijo po ulicah in lahko vidijo, kaj se je v mojem mandatu zgodilo. In ljudje se bodo prav gotovo vprašali, zakaj se pred tem ni zgodilo ali pa kaj se bo zgodilo za mano. In bodo znali oceniti in ovrednoti moje delo. Mislim pa, da gre tu za manever levice, ki je to socialno stisko ljudi in ekonomsko-gospodarsko krizo - ki se tudi ne strinja s trenutno vlado in istočasno so bile tudi predsedniške volitve - izkoristila za takšna in drugačna obračunavanja v Sloveniji.

Te, ki jih omenjate - imenovali ste jih strici iz ozadja - ste pozvali, naj predstavijo svoj alternativni program, in povedali, da jih moti vaših 49 izpeljanih projektov, če sem si prav zapomnila. Omenili ste imena Vezjak, Lorenčič, Partljič.
S strici iz ozadja sem mislil predvsem na tiste, ki se skrivajo za Facebookovim profilom in so anonimni ter pozivajo ljudi na proteste. Ki tudi dovoljujejo, da nekateri objavljajo razne grožnje moji družini in sodelavcem. Ki grozijo tudi meni, da me je treba politi s solno kislino. Mi zažgati hišo. Da je treba v tem mestu vse razbiti. Tiste sem večkrat pozval, naj pridejo za to mizo, kjer sediva. Da se pogovorimo. Pa niso imeli toliko moči, da bi iz ozadja, anonimnosti, stopili pred občane, ki protestirajo, in jim dali alternativo. Jim povedali: Če bomo mi izvoljeni, bomo imeli v Mariboru in v Sloveniji to in to. Njihov interes je destabilizirati državo, zamenjati vlado, zamenjati vse tiste, ki so kakor koli v politiki, ne glede na to, ali so dobri ali slabi. Ko govorimo o 49 projektih, govorimo 49 Evropskih projektih. Kar nekaj projektov pa je bilo takšnih, ki niso vezani na evropski denar in jih danes delamo ali pa so končani v mestu. Med njimi tudi zavetišče za živali. 20 let niso bili sposobni v Mariboru narediti zavetišča za živali. Niso bili sposobni najti lokacije. Mi smo jo našli, mi smo zgradili. Pa smo bili prijavljeni. Pa pade gondola. Zgradimo gondolo. Dobimo evropski denar. Rešimo zimsko sezono prvo leto, drugo leto. In smo bili spet prijavljeni. Imamo pomanjkanje sob za starejše občane. Zgradimo dom Podgorca v vaši neposredni bližini. Predlagam mestnemu mestu, pa sem ovaden. Prosim tehničnega direktorja stanovanjskega sklada, da gospoda Ernejčiča ne vržejo na cesto, zato ker je zunaj zima. Pa me posnamejo policisti in me ovadijo, ker sem prosil za socialni problem za reveža. In takšne ovadbe imam na sodišču. In ptičje hišice in podobno.

Kaj predvidevate, da se bo s temi ovadbami zgodilo po vašem odstopu?
Moj odstop z ovadbami nima nobene zveze. Želim, da sodniki svoje delo opravijo. Nekateri bi pač radi bili tožniki.

Gospod župan, če vas prav razumem, bi lahko bil izkupiček teh ovadb ničen, če so bile podane samo z namenom, da vas spravijo ob župansko mesto?
Z vami se strinjam in sem prepričan, da sem nedolžen. In to bom tudi na sodišču dokazal. Boril se bom z vsemi pravnimi sredstvi. Ne tako kot ti, ki z granitnimi kockami napadajo policiste, moje kolege, ki smo bili leta '91 pripravljeni umreti za to državo. Nekateri se takrat še v plenice niso povili, ko smo mi poskušali braniti slovenstvo, našo slovensko besedo. Sam sem bil izvoljen za poslanca trikrat. Zraven sem od prvega dne, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. In sem danes ponosen, da sem bil zraven od prvega do zadnjega trenutka, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Boli me, da mi nekdo na takšen način povzroča krivico. Da nekdo izkorišča socialno-gospodarsko krizo in na mene kaže s prstom, da sem lopov in gotov. Jaz sem marsikaj dal v življenju.

Pravite, da bo mestni svet delal še naprej, v mestu naj se ne bi nič zgodilo. Vendarle naj bi bilo popoldne (v četrtek, op. a.) že zbranih 6 oziroma 12 podpisov za razpustitev mestnega sveta. Pozneje jih bo seveda potrebnih 23. Kakšna so vaša predvidevanja za nadaljnji potek dogodkov?
Dogaja se isti scenarij kot v mojem primeru. Spet zahtevajo levičarji razpustitev sveta.

Prvopodpisani je Alojz Križman. Levica?
Da. Njega so vedno podpirali. Mariborski levičarji so ga podprli tudi pri njegovi kandidaturi za državni svet. Ker je bil povezan z LDS-om. Doktor Alojz Križman in njegovi socialni demokrati v Mariboru želijo, da država upravlja Maribor. Veste, kakšna škoda je to? To je dokaz več za moje besede, da želi nekdo škoditi mestu. Da želi nekdo zaustaviti nekatere projekte v tem mestu. Bomo znova hlapci tistim, na drugi strani Trojan? Ti poslušajo nekatere strice, ker se ne strinjajo z lokalno politiko. Ker želijo izkoristiti ekonomsko-socialno krizo za nove volitve. Niso več zadovoljni le z mojim odstopom - odstopil sem, kar so zahtevali - zdaj želijo porušiti vse, kar imajo pred seboj. Lepo vas prosim! Mestni svetniki imajo odgovornost do mesta, do vseh tistih, ki so jim podelili mandat. Če pride do državne uprave, da bi vlada postavljala upravitelja občin, pa je to največja sramota, ki si jo lahko mesto privošči. Mesto, ki je kulturna prestolnica. Ki bo naslednje leto evropska prestolnica mladih. Kako bomo izpeljali ta projekt? Velika odgovornost čaka to mesto. In prav ti gospodje si to privoščijo ter podpihujejo in podžigajo dalje še vse druge, ki jih lahko ... in razbijajo mesto.

Mislite, da bo šlo v tej smeri naprej?
Želim si, da ne. Odstopil sem, da zavarujem premoženje ljudi, tudi policiste in vse druge, ki so kakor koli v tem mestu ustvarjali in delali. Seveda ne bom ostal, saj bi mesto razbili! Nekdo bo to moral plačati. Nekdo bo to moral popraviti, potem ko je prišel s huligani, ki se pretepajo s policisti. Zanimivo pa je, da nihče med tistimi, niti eden, ki danes sklicujejo izredno sejo mestnega sveta, ni obsodil nasilja. Nikjer nisem zasledil, da bi socialni demokrati, gospod Križman, gospod Peče in drugi obsodil nasilje v tem mestu.

Našteli ste jih nekaj, ki naj bi vam metali polena pod noge. Vendarle vas moram spomniti na vaš prvi mandat 2006-2010. Poleg vaše liste ste imeli tudi podporo SLS-a, podžupan je postal gospod Burnač, ki je iz SDS-a prestopil k vam, pa Verlič iz LDS-a, Peče iz takratnega SNS-a, pozneje Lipa. Pogosto je vaše projekte podprl tudi SD. SDS-a uradno med vašimi podporniki ni bilo, to je stranka postala pozneje. Sprašujem vas, ko je govor o rušenju s strani levice, ki jo omenjate: t. i. levica je tudi podpirala nekatere projekte. Tudi podžupane ste imeli iz "levih" strank.
Ko govorimo o levici, s tem ne mislim LDS-a. Predvsem mislim na tisto ultralevo SD. SD ni nikoli želel sodelovati z mano v mestnem svetu, čeprav sem sam z nekaterimi njihovimi zavezniki dobro sodeloval, na primer z zvezo borcev. Poglejte samo tako imenovani spomenik Kodžak. 20 let niso bili sposobni zagotoviti denarja in ga obnoviti. Jaz in naša ekipa smo zbrali denar, se prijavili na razpis, zagotovili, da se spomenik sredi Maribora ne bo "osipal", po domače povedano. Na proslavah ob dnevu OF, dnevu mrtvih jih ni bilo, ker se niso strinjali z županom. Koalicije se na novo oblikujejo vsak mandat. Na novo se pripeljejo podžupani. Oni so zagotovilo za normalno funkcioniranje koalicije. In v prejšnjem mandatu je bil gospod Peče podžupan ...

... ki vas je zdaj pozval k odstopu.
Takšna je pač njegova kultura, olika, pogled. Gospod Peče je tudi zelo žaljiv do mene. Predvsem v zadnjem času.

Tudi DeSUS vas je praviloma podpiral, zdaj pa vas je pozval k odstopu.
DeSUS me je na neki način posredno pozval k odstopu, čeprav moram reči, da ima DeSUS velike zasluge, saj je v mestnem svetu deloval konstruktivno. Prepričan sem, da če bo izvoljen pravi župan, bo DeSUS sodeloval v koaliciji. Kdor koli pa bo prišel, bo spoznal, da si bo moral zagotoviti večino v mestnem svetu. Gospod Sovič je ni imel, zato je imel velike težave.

Skušam vas pripeljati do tega, da bi mi vendarle poimensko povedali, kdo so ti ljudje, če pravite, da vas je zrušila politika. Če vprašam drugače: vam je hrbet obrnila politika ali pa so vam vendarle hrbet obrnili ljudje. Zaradi socialnih stisk in morda zaradi dodatnega hujskaštva, zaradi tega, ker so v vas videli človeka, ki je bil s srcem za Maribor, hkrati pa je bil človek iz njihovih vrst, človek, ki je prišel brez bogastva in bo brez bogastva tudi ostal. Naš človek.
Takšen človek bom tudi ostal. Tisti, ki me poznajo vedo, kdo je bil moj oče, kdo je bila moja mati, vedo, da sem iz preproste družine. Sem edini župan v Sloveniji, ki je vsako leto na novoletni sprejem povabil brezdomce, se z njimi usedel in pokramljal. Sem edini župan v Sloveniji, ki je imel sklad za socialne reveže tukaj v Mariboru. Za vsak božič smo 400 družin obdarovali s 100 ali 200 evri. In ta denar sem nabiral v ta sklad. Zgodilo se je eno in drugo, če odgovorim na vaše vprašanje. In znova poudarjam: leva politika je izkoristila neko nezadovoljstvo in stisko v mestu. Niso bili le radarji tisti glavni vzrok. Priznam, da so bili radarji politična napaka. Kar pa je le dokaz več: sam sem celotno izvedbo tega projekta prepustil stroki. Vanj se nisem vmešaval. To lahko preverjajo vse službe. Od policije do Računskega sodišča. Nikjer se ne bom pojavil. Pregledajo lahko vse moje telefonske pogovore in koledarje. Nikjer nisem bil zraven. In to je dokaz več: če se kot politik v nekaj vmešaš, si koruptiven, če se ne vmešaš, pa imaš iste težave. Župani so v Sloveniji, ne le v Mariboru, v težkem položaju. Sprejemati morajo odločitve in stvari premikati, po drugi strani pa imamo sistem, kakršen je.

Ostaniva pri radarjih za trenutek. Pravite, da gre za politično napako. Ljudje jo jemljejo tudi kot finančno napako. Investicija se je enormno povečala, petkrat. Ste jo dobro preučili?
Ni se povečala petkrat. Novinarji pogodb ne pregledajo in ne preberejo, da bi občanom predstavili dejansko sliko. Investicija se ni povečala, kar zadeva radarje ...

... temveč kar zadeva vsa ostala dela.
Seveda.

Ampak zakaj ste šli v to, gospod župan?
Zato, ker smo vsako leto porabili 500.000 evrov za vzdrževanje zastarelih semaforjev. Ko je strela udarila v neposredni bližini takšnega semaforja, je bilo pol mesta v izpadu. V tem trenutku s to pogodbo v naslednjih letih v ta namen ne bi porabili niti enega evra. Teh 500.000 evrov bi lahko dali za socialne transferje ali kaj drugega. Če pa naredimo "pametno sobo", kot je bila načrtovana, v njej sistem semaforizacije omogoča, da dispečer gasilcu ali reševalcu na nujni vožnji s pritiskom na gumb odpre zeleni val in je ta pri poškodovancu 2, 4, 6 ali 10 minut prej kot sicer. Naš namen ni bil, da kaznujemo ljudi. Vsi moramo spoštovati predpise. Naš namen je bil, da povečamo prometno varnost v mestu na način, da jih opozorimo, da morajo v mestu voziti bolj previdno.

Ta del smo vsi razumeli, gospod Kangler, vseeno pa vas sprašujem: ko ste z zasebnim partnerjem sklenili pogodbo, bi se vsem meščanom verjetno zdelo povsem normalno, če bi ta zasebni partner denar, o katerem se govori - 30 milijonov evrov -, najprej vložil v obnovo semaforjev in ureditev križišč, ne pa najprej v radarje, za katere mi je bilo rečeno, da stanejo po 80.000 evrov. Torej najprej začnemo pobirati denar, nato pa vlagamo v preplastitev križišč in semaforizacijo. Se vam ne zdi, da bi omenjeno javno-zasebno partnerstvo lahko izpeljali bolj pametno, namesto, da je sodu izbilo dno?
Ne strinjam se z vami. Bolje bi bilo radarje postavljati postopoma. Ne vseh naenkrat.

Še vedno bi začeli s pobiranjem denarja. Veste, kaj so vam ljudje zamerili in vam skušali povedati?
Poglejte, marsikateri semafor je bil obnovljen, le da se s prostim očesom tega ne vidi. Optičnih linij, ki so bile vzpostavljene, midva kot občana ne moreva videti. Tudi to lahko pregledata davkarija in policija v knjigah opravljenih del. Vse. Nihče pa ne pove, da bo mariborske radarje upravljal Nigrad, nihče ne pove, da je do danes mariborske radarje upravljal nekdo, ki je zasebnik. Inštitut, ki je v lasti dveh ali treh oseb. Nihče tega ne pove. Nihče ne pove, kar je tudi zanimivo, da je bila ta pogodba več kot pol leta na ministrstvu za finance. Dobili nismo niti ene pripombe. V tistem trenutku pa, ko se spomni gospod Frangež, pa ministrstvo za finance reagira. Kaj je ta pogodba delala več kot pol leta na ministrstvu za finance? Imamo vročilnico, kdaj smo jo poslali, ker smo jo dolžni poslati. Nobene pripombe nismo dobili. Pooblaščenka je imela dve pripombi, ki smo ju z dvema aneksoma tudi popravili. In sprejeli. Tudi ministrstvo bi lahko na podlagi tega podalo pripombe. Pa jih ni. Šele ko se je oglasil politik in vplival na stroko, so se oglasili z ministrstva. Kaj ni to malce sumljivo in čudno?

Ta primer se bo verjetno še nekaj časa vrtel. Povejva še kaj o finančni sliki Mestne občine Maribor. Kakšen je delež dolgov, kakšne so obveznosti, kakšna je kondicija mestne občine?
Takšna, kot od vseh drugih občin. Nekateri prilivi od prodaje nepremičnin - gradbenih parcel - so se krepko zmanjšali, saj ni novih investitorjev. Ne samo v Mariboru, v vseh občinah. Po teh izgredih - ravno danes sem se pogovarjal z gospodom Pučnikom - nekateri investitorji, ki so želeli investirati v Mariboru in v Sloveniji, odhajajo. To ni problem Maribora. To je postal problem Slovenije. Nihče ne bo več želel investirati v Sloveniji, ker nimamo zagotovljene pravne države. S takšnim nasiljem nad policijo in premoženjem ne bo nihče želel priti in nam ponujati investicije, dodano vrednost ali kakšno novo delovno mesto. V mojem mandatu smo se res zadolžili. Zadolžili smo se za evropske projekte, kjer smo svoj denar vlagali. Smo pa povečali knjigovodsko vrednost Mestne občine Maribor v 4 letih za 174 milijonov evrov.

Na osnovi česa?
Na osnovi počrpanega denarja iz Evrope, na osnovi novih projektov, na osnovi novih zgradb, ki smo jih zgradili. Lutkovno gledališče je vredno 15 milijonov. Prej ga nismo imeli, zaradi česar smo povečali knjigovodsko vrednost za 15 milijonov. Stadion: prej je bil vreden 3 ali 5 milijonov, zdaj je vreden 15 ali 20. In če za vodovod dobimo 20 milijonov evrov iz Evrope, če izvajamo nekatere druge projekte, kot je zavetišče za živali, smo takoj knjigovodsko vrednost povečali za 2 milijona. Evropska sredstva smo pridobili za Naskov dvorec, ki ni več vreden le milijon, ampak 5 ali 6 milijonov. In to so projekti, ki ne lažejo. Vsak lahko pogleda. Nadzorni svet občine je vse pregledal. In knjigovodska vrednost mestne občine je zrasla za 174 milijonov evrov. Vem, da to ni zanimivo za tiste novinarje, ki bi morali predstaviti tudi to plat. Med slovenskimi mestnimi občinami smo v spodnjem delu po zadolženosti. Celje, Ljubljana, Koper so dvakrat, trikrat bolj zadolženi kot mi.

Kakšen je dolg mestne občine? Ali je zadolžena za celoten proračun, kot se govori, ali ne? Kakšen je dolg javnih podjetij? Kolikšna je glavnica, kolikšne obresti?
V tem trenutku nimam natančnih številk.

Okvirno?
Sem že povedal, v Sloveniji smo pod povprečjem, med mestnimi občinami smo glede na število prebivalcev krepko manj zadolženi, kot so druge mestne občine.

Ste lahko konkretnejši glede dolga v deležu proračuna?
Mislim, da se vrti okoli 30 ali 25 odstotkov. Še toliko ne.

Je to lahko povsem res, gospod župan? Mestni proračun znaša 120 milijonov ...
Ni 120, treba je pogledati prihodke. Realni proračun znaša med 70 in 80 milijoni. Če pa je v realizaciji zajetih 10 milijonov evropskih sredstev od države za umetnostno galerijo ter za to zagotovljena tudi lastna sredstva, pa lahko proračun nanese tudi 115 milijonov evrov.

Občina pa je v vašem prvem mandatu vzela dvakrat po 12 milijonov evrov, v drugem pa še 10 milijonov kredita. S kakšno ročnostjo?
Mislim da na 10 ali 15 let. Ne poznam vseh kreditnih pogojev.

Se pravi do leta 2025 približno. In to je ta zadolženost?
Tako je. Tako kot vse ostale občine v Sloveniji. Ker je treba črpati evropska sredstva.

Nazadnje je bilo izpostavljenih 25 projektov, za katere ste vzeli zadnji kredit. Kako je s temi projekti?
Naslednji teden imamo otvoritev Lupinice. Odprli bomo prenovljeno križišče pri Slaviji, ki prav tako izvira iz evropskih sredstev. Kot pri Lupinici. Poglejte, kaj smo naredili za prometno varnost pri Slaviji. Dva perona, zmanjšali smo hitrost in naredili krožišče. Občani bodo to kmalu spoznali, kaj se je v mestu zgodilo in kaj se ni. Poglejte Trg Leona Štuklja, za katerega pravijo, da je moja dnevna soba. Na ta projekt sem ponosen. Koliko smo pretrpeli, kaj vse so nekateri počenjali, kaj vse so pisali? Pa poglejte ulico kneza Koclja, poglejte Naskov dvorec, poglejte druge velike projekte in priznanja, ki smo jih dobili. Vprašanje, ali bo naslednjih 50 let katero slovensko mesto dobilo visoko priznanje v Denverju. In to ob Londonu. Pa smo bili kulturna prestolnica Evrope, smo evropska prestolnica mladih, imeli smo svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo, pri nas je bil dvakrat dalajlama, pa Nobelovi nagrajenci, imeli smo nekoliko smole pri zimski univerzijadi. Še vedno sem prepričan, da ne po naši krivdi. Če bi državna politika takrat sledila, sem prepričan. Če bi Ljubljana dobila zimsko univerzijado, sem prepričan, da ne bi imela nobenih težav. V tistem trenutku pa, ko bi moral priti denar v severovzhodni del Slovenije, pa je vedno problem. Tudi razlika, o kateri je govoril predsednik vlade, med osrednjim in severovzhodnim delom Slovenije, je prevelika. Tu nastajajo razlike in tu bo nekdo moral spremeniti Zakon o skladnem regionalnem razvoju in zagotoviti skladnejši razvoj vse, ne le osrednje Slovenije. Tudi brezposelnost je v Mariboru, v Prekmurju in v Beli krajini krepko višja kot v osrednji Sloveniji. Ker imajo ljudje tam več možnosti, da pridejo do nekaterih državnih in drugih služb. Tudi vsak investitor, ki pride v Slovenijo, najraje vlaga v glavno mesto, ker takoj dobi povrnjeno investicijo. Saj vendar vsak vlaga zato, da vložek dobi hitro nazaj. In težko ga dobiš nazaj v okolju, kjer ni denarja ali so nizke plače.

Evropska prestolnica kulture. Bilo je veliko prireditev, dala je veliko rezultatov, ne pa takšnih, kot smo jih pričakovali. Po EPK-ju naj bi ostalo tudi kaj oprijemljivega. Govoriva o Maksu, o novi knjižnici, pa o ureditvi nabrežja Drave, pa o galeriji. Trajne rezultate so pričakovali tudi ljudje. Bojimo pa se, da bo ostala kopica brezposelnih, ki so v tem letu iz tega naslova vendarle nekaj dobili. Razumemo, da je kriza, pa vendarle, kaj bo v letu 2013?
Moj odstop bo tudi njim najbolj škodoval. Zaposlenim na Zavodu EPK, saj bodo morali čakati na novega župana, da bo sprejel odločitve. In novi župan bo izvoljen šele, ko bo prepozno za njih in za ustanovitev novega zavoda. Ker se bo moral nekdo pogovoriti z drugimi župani. Ampak to so zahtevali od mene. Tudi nekateri zaposleni iz Zavoda EPK so dobivali denar in so protestirali in bili celo soorganizatorji protestov in bili prek spleta proti meni in občini. Nič ni narobe, če so protestirali, bi se pa morali zavedati, kar sem javno tudi večkrat povedal, da bo povzročena škoda v tistem trenutku, ko bom odstopil. Škoda mestu in nekaterim zavodom. Prvi med njimi je gotovo Zavod EPK. Druga zgodba: ko je bil predsednik vlade še Borut Pahor, smo se dogovorili, da bo Maribor iz naslova Evropske prestolnice kulture dobil 70 milijonov evrov. Do tega trenutka od države nismo prejeli niti enega evra za investicije v kulturno infrastrukturo. Za to ni kriva trenutna vlada, temveč prejšnja. Vsi so mi zagotavljali, da bodo evropske razpise tako nastavljali, da bomo lahko evropska sredstva počrpali za knjižnico, za galerijo, za brežino reke Drave in nekatere druge projekte. Do letošnjega leta pa ni bilo razpisa. Kako naj se prijavimo z galerijo, če ni razpisa? Danes pa je nastal tudi problem, da seveda ne bo proračuna, glede na dogodke. Jaz seveda želim, da si bo moj župan sestavil proračun v mestnem svetu. Lahko vam povem, da smo do danes veliko naredili, imeli koncept tudi za 2013 in 2014. Nekdo pa me je silil, da naj odstopim. Nekateri bodo božično-novoletnega darila v obliki mojega odstopa veseli, nekateri bodo pa v tem mestu tudi zaskrbljeni. Predvsem tisti odgovorni, ki poznajo in vedo, kaj pomenijo predčasne volitve za mesto in razvojne projekte ter tudi za nekatere ustanove. Ko sem se jaz kot župan boril za podjetje Nigrad, dokupoval delnice, so me nekateri v tem mestu pribijali na križ. Če ne bi bil takrat tako trmast, bi bil danes vsi delavci Nigrada, vključno s podjetjem v stečajni masi. Tako pa imamo danes dobro podjetje, v dobri kondiciji, delavci pa imajo kruh, ker je to dobro podjetje. Takrat pa so nekateri želeli to podjetje prodati. Če bi popustil pritiskom, ki so obstajali na vseh straneh, bi bilo danes to podjetje v stečajni masi. Pa ni.

Še to vas moram vprašati. Kako je z vašim državnim svetništvom. Boste tudi s te funkcije odstopili?
Vzel si bom čas za premislek. Nekatere stvari želim zaključiti, na konstitutivno sejo državnega sveta bom odšel, mislim, da je tako prav, da se izvoli nov predsednik. Glede na dogodke in vse, kar imam na sodišču, pa upam, da bom lahko hitro začel dokazovati, še enkrat povem, pri meni doma je bila hišna preiskava zrežirana. Policija je pripeljala svoje priče, meni jih ni dovolila imeti, česar še komunisti v socialistični državi niso počeli. Dali so ti možnost, da si odšel po svoje priče. Meni pa so jih pripeljali. Poznam jih. Nekatere priče pri moji hišni preiskavi so delale za policijo in so imele svojo nalogo, da so gledale po mojem stanovanju. To je razvidno iz dokumentov, ki so na sodišču. Jaz pa pričakujem in verjamem v sodno vejo oblasti, da je za zdaj v Sloveniji pravična. In nato računam, da bodo tisti sodniki, ki vodijo moje zadeve, presojali po lastni presoji, pravično in pošteno, kot si pravna država zasluži. Še verjamem v sodni sistem, čeprav bi bili tožniki radi tudi sodniki.

Kaj bo sicer delal Franc Kangler?
Ne vem še. Predvsem pa želim razbremeniti svojo družino, ki je bila zadnje čase pod velikim stresom, pritiski in grožnjami. Moj otrok in žena namreč znata prebrati nekatere grožnje na Facebooku, pa tudi nekatere časopise sem odjavil, ker so škodovali mojemu otroku pri šolanju in drugod. Posvetil se bom študiju, predvsem pa si moram priskrbeti primerno zaposlitev.

Polona Pivec, TV Maribor