Kacin meni, da bi bilo slabo, če vlada ne bi imela stališča glede predloga avstrijske vlade. Foto: RTV SLO
Kacin meni, da bi bilo slabo, če vlada ne bi imela stališča glede predloga avstrijske vlade. Foto: RTV SLO
Zunanji minister Dimitrij Rupel
Ministrstvo za zunanje zadeve je že pred Ruplom sporočilo, da je dogovor na avstrijskem Koroškem korak v pravo smer. Foto: RTV SLO
Dvojezični napisi
Narodni svet koroških Slovencev zahteva sklic seje razširjenega Koordinacijskega odbora koroških Slovencev še pred glasovanjem v avstrijskem parlamentu prihodnji teden. Foto: RTV SLO
Dvojezična topografija
Predlog predvideva tudi možnost, da lahko po letu 2010 10 odstotkov prebivalcev vladi predlaga postavitev dvojezičnih napisov v svojem kraju. Foto: RTV SLO

Predsednik LDS-a meni, da je odziv zunanjega ministra Rupla na sklenitev dogovora o dvojezičnih napisih na avstrijskem Koroškem napaka brez primere v zgodovini naše samostojne države. Minister Rupel je dogovor, ki so ga na avstrijskem Koroškem sklenili pretekli teden, označil za najbrž najboljšega do zdaj. V LDS-u menijo, da je stališče vlade napačno, zgrešeno in pogubno.

V pismu pa največja opozicijska stranka k javnemu odzivu na Ruplove besede poziva celotno vlado. Hkrati opozarja, da se vlada do avstrijskega predloga še ni javno opredelila, dopušča pa tudi teoretično možnost, da je minister Rupel vlado prehitel in postavil v težek položaj, kar pa naj po Kacinovih besedah ne bi bil prvi tak dogodek.

Nota Avstriji, Rusiji in podpisnicam Avstrijske državne pogodbe
V LDS-u od vlade pričakujejo, da takoj pošlje posebno noto Avstriji, noto Rusiji, v kateri naj se Slovenija razglasi za naslednico Avstrijske državne pogodbe, v posebni noti, ki bi jo morali poslati vsem podpisnicam Avstrijske državne pogodbe, pa opozori na početje Avstrije, ki želi enostransko revidirati temeljni člen ADP-ja kot zastarel in nepostreben. Zahtevajo še sklic izredne seje odbora za zunajo politiko in izredno sejo državnega zbora, na katerih bi pripravili jasno strategijo Slovenije do aktualnih mednarodnih vprašanj.

V Ljubljani o dvojezičnih napisih
Dimitrij Rupel se bo v sredo s predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij na avstrijskem Koroškem pogovarjal o dvojezičnih napisih. Na posvet v Ljubljano so bili povabljeni predsedniki Narodnega sveta koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij, skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, Matevž Grilc, Marjan Šturm in Bernard Sadovnik. Tema pogovorov bo predlog avstrijske vlade, ki predvideva postavitev 141 dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem.

V Narodnem svetu koroških Slovencev menijo, da omenjeni predlog pomeni revizijo Avstrijske državne pogodbe, ki ščiti manjšino. Podpirajo pobudo nekdanjih predsednikov Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev, Feliksa Wieserja in Nantija Olipa, ter slovenske stranke na avstrijskem Koroškem, tj. Enotne liste, ki so se pred odločanjem avstrijskega parlamenta zavzeli za sejo Koordinacijskega odbora koroških Slovencev.

Enotna lista za kolektivno pritožbo
Na resolucijo deželne vlade avstrijske Koroške, v kateri ta zahteva pravico do veta na dodatne dvojezične table, so se odzvali v Enotni listi, edini politični stranki slovenske manjšine. Zahtevajo pravico do kolektivne pritožbe za slovenske predstavniške organizacije, saj menijo, da bi bilo le tako mogoče uveljaviti možnost postavitve dvojezične topografije, kot jo je predvidela avstrijska vlada.

Formula 15 plus 10
Predlog avstrijske vlade po formuli 15 plus 10 pomeni, da naj bi do konca leta 2009 postavili dvojezične napise v občinah, kjer živi vsaj 15 odstotkov slovenskega prebivalstva, in v krajih z vsaj 10-odstotnim deležem Slovencev.

Do vseh napisov šele leta 2013?
Avstrijska vlada bo v sredo na posebni seji sprejela novo uredbo za dvojezično topografijo na avstrijskem Koroškem, in sicer seznam 141 krajev, kjer naj bi stali napisi in glede katerih se je načelno dogovorila že prejšnji teden. Po uredbi iz leta 1977 so v 77 krajih že postavljeni dvojezični napisi, 16 jih na table še čaka, od predvidenih 141 tabel jih tako ostane 48. O postavitvi dvojezičnih tabel v teh krajih lahko vlada sprejme uredbo do 31. decembra 2009. Po sprejetju uredbe ima največ tri leta in pol časa za postavitev napisov.