Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je lani ugotovila, da sta predsednik SDS-a Janez Janša in nekdanji predsednik Pozitivne Slovenije ter ljubljanski župan Zoran Janković večkrat in sistematično kršila protikorupcijsko zakonodajo. Za posamezne transakcije po besedah članov komisije nista imela prepričljivih pojasnil in jih nista prijavila protikorupcijski komisiji.

Janković ni prijavil 2,4 milijona
Bančni podatki, ki jih je zbrala komisija, so pokazali, da je Zoran Janković od nastopa županske funkcije leta 2006 dalje na svoje bančne račune v Sloveniji skupno prejel približno 2,4 milijona evrov nakazil, ki niso povezana z rednim osebnim dohodkom, česar pa komisiji ni nikoli prijavil. Prav tako je leta 2011 na Jankovićev osebni bančni račun prispelo 208.000 evrov z verižnimi transakcijami, ki so se začele v podjetju Grep. Tega so sicer ustanovili posebej za gradnjo športnega parka Stožice. S primerom se še ukvarjajo organi pregona.

Janši neznanih 210.000 evrov
Pri Janezu Janši pa je komisija ugotovila, da se je njegovo premoženje glede na uradno ugotovljene vire dohodkov in premoženja v nadzorovanem obdobju nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov. Problematizirali so njegov nakup stanovanja v Ljubljani, saj naj bi podjetje Imos leta 2005 prek povezanega podjetja Eurogradnje z odkupom in večkratnim preplačilom vrednosti zavezančevih nepremičnin do skoraj polovice sofinanciralo nakup stanovanja. NPU je zato že podal ovadbe zoper Janšo, nekdanjega direktorja Imosa Branka Kastelica in nekdanjega direktorja Eurogradenj Klemna Gantarja zaradi suma zlorabe položaja.

"Ali nas zaprejo ali pa prevzamejo odgovornost"
"Tako pri Zoranu Jankoviću kot pri Janezu Janši je šlo za večkratno sistematično kršitev zakonov proti korupciji in integriteti ter za razpolaganje z nepojasnjenimi viri premoženja," je po objavi poročila dejal predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič. Ob tem je poudaril, da so pridobili še bistveno več informacij, kot jih je v poročilu, in da je bilo sumov nepravilnosti bistveno več, kot so jih izpostavili, saj so se želeli izogniti manipulacijam. "Ali nas vse skupaj zaprejo, ker smo neutemeljeno očrnili in napadli najvišje predstavnike države, ali pa ti zavezanci sprejmejo odgovornost, sicer KPK nima razlogov za obstoj," je dodal.

Protesti, zamenjava vlade, zamrznitev
Sledil je vihar političnih, strokovnih in laičnih odzivov. Janša in Janković sta izsledkom poročila oporekala in trdila, da nista imela priložnosti pojasniti vseh spornih vprašanj in se za varstvo zakonitosti obrnila na sodišča. Ta so ju zavrnila. Koalicijski partnerji v tedanji vladi Janeza Janše so od SDS-a zahtevali, da predlaga drugega predsednika vlade, Janša in Janković pa sta se obrnila na člane svojih strank. Janša je dobil večinsko podporo, Janković pa je zamrznil svoj status predsednika stranke, a čez mesece dal soglasje k ponovni kandidaturi na prihodnjem kongresu.

Proročilo je na ulične proteste pognalo še več ljudi, ki so zahtevali zamenjavo vlade, umik obeh političnih akterjev s prizorišča in več pristojnosti za KPK. Po izglasovani konstruktivni nezaupnici Janševi vladi je mandatarka postala Alenka Bratušek, ki je prevzela tudi vodenje PS-ja, marca pa je bila potrjena nova vlada pod njenim vodstvom. Janša in Janković se iz političnega prizorišča nista umaknila, Janša nastopa kot vodja opozicije, Janković še vedno ostaja ljubljanski župan z ambicijami po vodenju stranke.

Razočaran senat KPK-ja odstopi
Nič ni bilo storjenega tudi na področju večjih pooblastil KPK-ja, ki vseh sumov korupcije javnih funkcionarjev ne more preiskati, saj je zakon zelo omejevalen. Senat komisije je tako novembra uresničil svojo napoved ob objavi poročila in zaradi nespremenjenega stanja na področju sistemske ter osebne korupcije v Sloveniji nepreklicno odstopil. "Odstop naj bo alarmni zvonec javnosti, da tako naprej ne gre," je dejal predsednik KPK-ja, ki je bil nato konec tega leta izglasovan tudi kot ime leta na Valu 202.

"Posledice korupcije občutimo na lastnih žepih"
Predsednice društva Integriteta Simona Habič po tem burnem letu, ko se je o korupciji začelo govoriti na vseh ravneh, zadnje čase intenzivneje tudi v zdravstvu, opaža, da se je stopnja zaznave korupcije povečala predvsem zaradi njenih posledic. Zdaj je bolj jasno, kaj korupcija stori neki zdravi družbi, ker na lastnih žepih lahko občutimo, kakšne konkretne posledice ima. Če so organi pregona v zadnjem letu razkrili več gospodarskega kriminala, ne pomeni, da korupcije prej ni bilo. So pa organi pregona in neodvisne institucije v letu 2013 bolje sodelovali med seboj kot do zdaj, rezultati dela zadnjih let pa so končno vidni, meni Habičeva.

Pomembno se ji zdi, da se integriteta gradi od zgoraj navzdol, in če integritete ni v vodilnem menedžmentu organa, težko pričakujemo visoko stopnjo integritete, zaupanja in etike zaposlenih v teh organih. Zato je pomembno, kdo je na vodstvenih položajih, da pride do premikov v boju proti korupciji, je opozorila. A ob tem poudarila, da je treba za boj proti korupciji zagotoviti tudi ustrezno zakonodajo in finančna sredstva ter neodvisnost od politike.