V oddaji Politično so pod drobnogled vzeli preprečevanje nasprotja interesov pri funkcionarjih. Po več primerih, ko se je ugotovila nezdružljivost funkcij in dejavnosti pri poslancih v državnem zboru ali ministrih, je tema vnovič postala aktualna v primeru ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je imel med mandatom več let tudi status samostojnega podjetnika. Prvim pozivom, naj zaradi tega odstopi, oziroma opozorilom, da mu je mandat zaradi tega prenehal, je sledilo vprašanje, kdo sploh ugotavlja nezdružljivost funkcij pri ustavnih sodnikih. Komisija za preprečevanje korupcije je zaradi neporočanja Jakliča o registraciji podjetniške dejavnosti in o opustitvi te dejavnosti začela prekrškovni postopek, Jaklič pravi, da neupravičeno, ministrstvo za pravosodje pa napoveduje spremembo zakonodaje.

Kakšna pravila pa veljajo za evropske funkcionarje, kako pregledno je denimo njihovo poročanje o porabi denarja? O teh vprašanjih se je Tanja Gobec pogovarjala z Marušo Babnik, generalno sekretarko organizacije Transparency International Slovenija, in Robertom Šumijem, predsednikom protikorupcijske komisije.

Če gremo k primeru ustavnega sodnika – gospod Šumi, ali se ve, ali je dovoljeno ali ne biti ustavni sodnik in imeti popoldansko obrt?
Šumi: Tega postopka, kot smo povedali v javnosti že na začetku maja, ne bomo več peljali naprej, ker je ustavni sodnik to dejavnost odpravil oziroma je prekinil to delovanje. Lahko pa povem, da je stališče naše komisije, da je biti funkcionar in pa imeti s. p. nezdružljivo, temu je tudi pritrdilo že upravno sodišče v nekem postopku.

Tudi če je, kot pravi ustavni sodnik, imel status samostojnega podjetnika samo za visokošolsko dejavnost?
Šumi: Po zakonu se ne ločuje, za kakšno dejavnost gre. Zakon določa, da se takšna dejavnost ne sme opravljati prek espeja.

Gospa Babnik, Transparency International se ne ukvarja s posameznimi primeri, tudi premalo vas je, ampak kaj nam je na sistemski ravni ta primer pokazal?
Babnik: Vsekakor je pokazal, da je treba določene stvari v zakonodaji spremeniti, sploh skladnost zakonodaje, oziroma poenostaviti določila, da se ve, kdo pelje postopke. Prav tako je mogoče pokazal tudi, da je treba urediti določene dostope z vidika povezljivosti različnih baz, ki obstajajo, da se lahko tovrstni primeri prej ujamejo in prej obravnavajo.

Če bi to že obstajalo, bi ga v sedmih letih že zaznal sistem.
Babnik: Lahko bi ga zaznal sistem. Imeli smo še druge tovrstne primere, ko bi lahko že sama baza rešila to težavo. Potem imamo tukaj tudi delno pomanjkanje izobraževanja, usposabljanja samih funkcionarjev. Vemo, da so v večini primerov strokovnjaki na svojem področju, medtem ko ni nujno, da so strokovnjaki tudi za to zakonodajo.

Gospod Šumi, ustavni sodnik vam je v odgovoru na vaš prekrškovni postopek očital, da to počnete zaradi političnih pritiskov.

Šumi: To zanikamo, absolutno. Tako omejitve poslovanja kot nezdružljivost funkcij sodijo v kategorijo preprečevanja nasprotja interesov. Sta ločena postopka in zato pravzaprav delamo vedno znova enako, ne glede na to, kdo je zavezanec. Naša komisija vse to počne z razlogom, da se preprečuje korupcija, krepita transparentnost in integriteta. To je tudi namen zakona.

Gospa Babnik, v Evropski parlament smo evropski državljani izvolili za nov mandat 720 poslancev. Kakšna pa so pravila? Gredo v smeri krepitve ločitve med tem, kar počne funkcionar z javnim denarjem, in drugo pridobitno dejavnostjo? Kar nekaj afer je bilo v Evropskem parlamentu ...
Babnik: Ne tako v daljni preteklosti so se pojavljali škandali na tem področju, spremenila se je zakonodaja na ravni EU-ja, ki pa je mogoče šla celo korak nazaj v določenih pogledih. Uvedla je na primer prag poročanja, ki ga prej ni bilo, za obstranske dejavnosti poslancev. Pred kratkim je Transparency International EU-ju izdal poročilo, v katerem so pregledali obstranske dejavnosti vseh poslancev tega kmalu preteklega mandata in ugotovili, da ima več kot 70 % poslancev obstranske dejavnosti, to je okoli osem milijonov evrov na leto. Po količini obstranskih dejavnosti pa bi v povprečju skoraj vsak poslanec imel dve obstranski dejavnosti. S tega vidika je to velika zadeva, ni pa dovolj obravnavana v zakonodaji na ravni EU-ja.

Tudi tam baze podatkov niso usklajene med sabo?
Babnik: Tega ne morem komentirati, lahko pa komentiram, da mogoče ni toliko nadzora. Poroča se, kdo pa dejansko pregleduje ta poročila in kaj se zahteva v njih, pa je morda malo premalo.

Gospod Šumi, če gremo nazaj k spremembam, ki jih napoveduje ministrstvo za pravosodje. Rekli ste, da so to dobrodošle spremembe. Kaj bo pisalo za funkcionarje?
Šumi: Mi smo že leta 2021 vladi in pravosodnemu ministrstvu predlagali, da se poenoti področje nezdružljivosti funkcij za vse funkcionarje, da se odpravijo nejasnosti, podvajanja, oziroma ločeno urejanje za različne poklicne skupine funkcionarjev. Zato bomo to ponovili še enkrat in v ponedeljek znova poslali spodoben poziv z eksplicitno navedbo, da se opredeli s. p. kot prepovedana dejavnost glede na novo prakso, ki jo je tudi potrdilo sodišče.

Da bo črno na belem.
Šumi: Da bo črno na belem, saj je v slovenski praksi zelo pogosto iskanje obvodov, kako ne slediti namenu zakona, oziroma ko je nekaj nezakonito, poiskati način, kako to v bistvu obiti in doseči svoj namen, ne da bi kršil zakon.

Ko se nezdružljivost ugotovi – nekaj primerov poslancev je bilo v preteklih desetletjih, potem je sankcija, da preneha mandat, ampak v tem času posameznik že zapre to nezdružljivo dejavnost oziroma se ji odpove.
Šumi: 14 let, od leta 2010, odkar je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v veljavi, Komisija za preprečevanje korupcije ni nikoli uporabljala drugega zakona za vodenje postopkov postopku kot svojega. Šele zdaj s tem mnenjem pravosodnega ministrstva naj bi se to razširilo, da lahko komisija zgolj ob uporabi samo enega, torej 29. člena, v tem sklopu nezdružljivosti funkcij ob smiselni uporabi gleda tudi druge funkcionarje in področno zakonodajo, ki je vezana nanje. Ampak še enkrat, pri nas na KPK-ju lahko samo ugotovimo, da je posamezen funkcionar v nezdružljivi funkciji, da je ni odpravil, in s tem seznanimo delodajalca. Gre pa za veliko razliko med voljenimi in imenovanimi funkcionarji – pri voljenih lahko zgolj obveščamo javnost, pri imenovanih pa je na potezi delodajalec, da se odloči, ali bo zoper njega izvedel ukrep ali ne. V tem primeru, kot smo seznanjeni, je tako velika zakonska pomanjkljivost, da ni mogoče zoper ustavnega sodnika za takšno naravo kršitve uvesti kakršne koli sankcije.

Babnik: Manjka nam kultura prevzemanja odgovornosti v Sloveniji funkcionarjev oziroma kar na splošno posameznikov, kar pa je eden od temeljev integritete. Ne samo, da pričakujemo od delodajalca akcijo, ampak tudi od samega posameznika in tudi od javnosti, ki bi morala zahtevati prevzemanje odgovornosti od funkcionarjev.

Zelo hitro se reče, da gre za politični napad nekega organa.
Šumi: Vedno. Ampak osnova je, da sam prepoznaš, da si nekaj storil narobe, pa prevzameš odgovornost, če ne, je potem tisti, ki te je imenoval na takšno funkcijo, na potezi, da to stori. In to pomanjkanje prevzemanja odgovornosti oziroma izogibanje zakonodaji je velika težava pri preprečevanju korupcije.

Sodba Sodišča Evropske unije v primeru grškega evropskega poslanca pravi, da ima javnost pravico izvedeti, zakaj je porabil denar, ki ga je dobival iz Evropskega parlamenta. Ta grški poslanec je bil namreč v matični domovini zaprt zaradi resnega kaznivega dejanja. Kakšna zmaga je sodba za transparentnost podatkov?
Babnik: Nisem podrobneje seznanjena s primerom, ampak gre za zmago dostopa do informacij javnega značaja. Žal so državljani morali priti do tega, da so zahtevali dostop prek sodišča in da jim tega ni omogočil že Evropski parlament.

Ker so rekli, da so to tako zaščiteni osebni podatki, da o tem poslancu ne smejo izdati ničesar.
Babnik: Dejansko je velika težava uravnoteženje potrebe po zaščiti osebnih podatkov posameznikov in po drugi strani nekakšen nadzor in izvajanje pregleda nad delovanjem javnih funkcionarjev.

Čez dva dni bo država praznovala 33 let samostojnosti. Kakšne korake smo naredili na področju krepitve integritete, boja proti korupciji? Velike, majhne?
Šumi: Delamo male prave korake v pravo smer, ampak prevzemanje odgovornosti oziroma vodenje z dobrim zgledom se vedno začne in konča pri glavi.

Babnik: Strinjala bi se, da ne gre zgolj za delo posameznikov, posameznih institucij, ampak gre za delo posameznikov znotraj celotne družbe. Vsi moramo delati te majhne korake, da bomo prišli naprej. Trenutno rezultati, vsaj kar zadeva zaznavo korupcije, ne kažejo v to smer.