Merklova in Pahor naj bi največ pozornosti namenila vprašanju, kako ob dolžniških težav nekaterih članic dolgoročno zagotoviti stabilnost in verodostojnost skupne valute. Foto: EPA
Merklova in Pahor naj bi največ pozornosti namenila vprašanju, kako ob dolžniških težav nekaterih članic dolgoročno zagotoviti stabilnost in verodostojnost skupne valute. Foto: EPA
Evri
Za Slovenijo je zelo pomembno stanje nemškega gospodarstva, saj je Nemčija največja trgovinska partnerica Slovenije. Z njo naša država ustvari okoli petino zunanje trgovine. Lani je blagovna menjava znašala približno 3,6 milijarde evrov v vsako smer. Nemčija je tudi ena največjih tujih vlagateljic v Sloveniji, nasploh pa so poslovne vezi med državama tesne še iz časov nekdanje Jugoslavije. Foto: BoBo
Borut Pahor
Premier je v četrtek po seji vlade zatrdil, da želi v pogovorih s kanclerko ugotoviti, kaj Nemčija kot gonilna sila območja evra in EU-ja pričakuje od Slovenije. Foto: BoBo

Prihod voditeljice največjega evropskega gospodarstva in po Forbesovi lestvici najvplivnejše ženske na svetu je v trenutnih zaostrenih razmerah na območju evra deležen velike pozornosti. Pred prihodom v Ljubljano se bo v ponedeljek srečala s francoskim zunanjim ministrom Alainom Juppejem, v četrtek pa naj bi nadaljevala pot v Lizbono.

V Sloveniji se bo Merklova srečala tudi s predsednikom republike Danilom Türkom in Janezom Janšo, predsednikom opozicijskega SDS-a, ki je skupaj s Krščansko-demokratsko unijo Merklove član Evropske ljudske stranke.

Kaj Nemčija pričakuje od Slovenije?
S Pahorjem naj bi največ pozornosti namenila načinu, kako ob dolžniških težavah nekaterih članic dolgoročno zagotoviti stabilnost in verodostojnost skupne valute. Ta ima namreč "prirojeno" napako - skupne denarne politike 17 članic območja evra namreč ne podpira močna fiskalna podpora stabilnosti valute.

Premier je v četrtek po seji vlade zatrdil, da želi v pogovorih s kanclerko ugotoviti, kaj Nemčija kot gonilna sila območja evra in EU-ja pričakuje od Slovenije, da "bomo ostali zvesti in trdni partnerji" v skupini, ki jo Pahor imenuje trdno jedro evroobmočja oziroma "nemško-francoski vlak".

Konsolidacijo javnih financ ovirajo politične razmere
Glede na Pahorjeve izjave Slovenija sledi nemški liniji razmišljanja, za katero sta ključni izvedba reform in hitra konsolidacija javnih financ. Prav na tem področju ima Slovenija precej težav, ki so pogosto sistemske narave.

Padec pokojninske reforme na referendumu je pomenil precejšnjo upočasnitev reformne dinamike, trenutne negotove politične razmere pa bi lahko bile dodatna ovira. Prav tako ni jasno, kakšna bo usoda konsolidacije javnih financ, začenši z rebalansom letošnjega proračuna.

Merklova in Pahor bosta zagotovo spregovorila tudi o zamislih z nedavnega srečanja med kanclerko in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Te je slovenska vlada uradno pozdravila in jih označila za sorodne z razmišljanji Slovenije glede potrebe po poglobljeni koordinaciji gospodarskih politik v območju evra.

Podpisana bo deklaracija o sodelovanju
Druga pomembna tema obiska Merklove bodo dvostranski odnosi med državama, ki jih Pahor ocenjuje kot odlične, z obiskom pa naj bi jih skušali še nadgraditi. Voditelja naj bi tako sklenila tudi deklaracijo o poglobljenem sodelovanju na številnih področjih, od političnega, gospodarskega do kulturnega. Deklaracija naj bi bila podobna strateškemu partnerstvu, ki ga je Slovenija marca letos sklenila s Francijo.

Ena izmed pomembnih tem pogovorov kanclerke s slovenskimi sogovorniki naj bi bile tudi razmere na Zahodnem Balkanu in nadaljnje približevanje regije EU-ju. Merklova je ravno pred obiskom v Ljubljani obiskala Zagreb in Beograd ter podprla evropsko perspektivo držav v regiji.

Pahor je v četrtek priznal, da je imela Nemčija malo razumevanja za slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj v procesu reševanja vprašanja meje med državama. Po podpisu arbitražnega sporazuma naj bi se ugled Slovenije v nemških očeh po Pahorjevih besedah občutno povečal.

Nemčija najmočnejše gospodarstvo EU-ja
Nemčija je najmočnejše evropsko gospodarstvo, ki je imelo kot drugi največji svetovni izvoznik tudi velike koristi od uvedbe evra. Ob reševanju dolžniških težav članic evrskega območja pa mora država skupaj s Francijo nase prevzeti tudi največje breme finančne pomoči tem državam.

Ob nedavni paniki na finančnih trgih glede možnosti širitve dolžniške krize na Italijo in Španijo so se vlagatelji zbali, da utegne reševanje evra v težave pahniti tudi Nemčijo, ki je med velikimi gospodarstvi po krizi okrevala daleč najbolje in je kljub povišanemu dolgu še vedno ena javnofinančno najverodostojnejših držav na svetu.

Razumljivo je torej, da Nemčija ni naklonjena nadaljnjim ad hoc kratkoročnim rešitvam, ki bi povečevale finančno breme zagotavljanja stabilnosti evra, med katere sodi tudi uvedba skupnih evrskih obveznic, temveč se zavzema za tesnejšo usklajenost javnofinančnih in gospodarskih politik.

Vodilo Nemčije v razpravah o urejanju razmer na območju evra sta tako javnofinančna disciplina in izvedba nujnih strukturnih reform za povečanje gospodarske konkurenčnosti. Te je Nemčija v veliki meri izpeljala že pred krizo.