Nemška kanclerka ne preživlja najbolj rožnatih časov, saj nanjo z vseh strani letijo kritike. Najprej je njeno ravnanje ob krizi evroobmočja kritiziral predsednik parlamenta Norbert Lammert, nato predsednik države Christian Wulff, zdaj pa se je oglasil še Helmut Kohl.

Nekdanji kancler in mentor Merklove je v enem redkih intervjujev za časnik Internationale Politik vladi – Merklove ni omenil poimensko - očital, da ji manjka politični kompas. Nemčija po njegovem mnenju že dolgo ni več "predvidljiv" dejavnik tako v notranji kot mednarodni politiki. "Paziti moramo, da ne bomo vsega zapravili," je opozoril. "Znova moramo dati vedeti in drugim jasno pokazati, kaj zagovarjamo in kam gremo," je prepričan Kohl. Kot napako je označil tudi ukinitev vojaške obveznosti.

Kohl kritičen do slabših odnosov z ZDA
Med drugim je bil kritičen, ker se je Nemčija marca vzdržala glasovanja o resoluciji o Libiji, s katero je mednarodna koalicija dobila mandat za letalske napade v Libiji, in do poslabšanja nemško-ameriških odnosov. Nekdanji kancler je ob tem omenil tudi predsednika ZDA Baracka Obamo, ki je med zadnjim obiskom Evrope obiskal Francijo in Poljsko, ne pa tudi Nemčije. "Po vsem, kar smo Nemci in Američani doživeli in preživeli skupaj in kar nas globoko povezuje, si niti v sanjah ne bi mislil, da bom nekoč doživel, da predsednik ZDA pride v Evropo in preleti Nemčijo, lahko bi celo rekel, zaobide Nemčijo," je grenko pripomnil 81-letni Kohl.

Glede krize v evroobmočju Kohl, ki je Nemčijo vodil med letoma 1982 in 1998, meni, da je ta rešljiva, in ob tem spomnil, da je sam nasprotoval vstopu Grčije v območje evra. "Če bi bil kancler, Nemčija ne bi privolila v to, da Grčija postane članica brez strukturnih reform," je dejal.

Vlada skuša biti kos izzivom
Merklova je v pogovoru za Bild dejala, da so Kohlove zasluge za Nemčijo in EU neprecenljive, a "vsak čas ima svoje specifične izzive" in njena vlada se trudi biti kos izzivom našega časa. Oglasil se je tudi zunanji minister Guido Westerwelle, ki je zavrnil, da se je nemška zunanjepolitična pot spremenila. Kot je dejal, za Nemčijo danes ni pomembno le, da neguje stara partnerstva in poglablja prijateljstva, ampak mora v svetu 21. stoletja resno vzeti tudi nova središča moči in graditi nova strateška partnerstva, je za Radio Slovenija poročal Boštjan Anžin.

Malo razumevanja za Slovenijo
Nemška kanclerka se bo 30. avgusta mudila v Sloveniji. Odnosi med Slovenijo in Nemčijo so politično odlični in jih poskušamo zdaj nadgraditi, je pred obiskom dejal premier Borut Pahor. Premier je zanikal govorice, da s kanclerko nista govorila pol leta, je pa priznal, da so bili njuni odnosi "zaostreni pol leta in več". "Vse do dogovora v Trakoščanu sta Nemčija in njena voditeljica kazali zelo malo razumevanja za slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj in v njej nisem imel zaveznice za svoja ravnanja," je pojasnil in dodal, je Merklovi skušal večkrat pojasniti svoje razloge, a jih je odklonila kot nelegitimne.

Ugled Slovenije zrastel
Po dogovoru v Trakoščanu, ko sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili o okviru reševanja vprašanja meje in nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU-jem, so se odnosi med njim in kanclerko, pa tudi med Slovenijo in Nemčijo, začeli izboljševati. Ko je bil dosežen dogovor med Slovenijo in Hrvaško glede arbitražnega sporazuma, je Slovenija v nemških očeh dobila velik ugled, je dejal Pahor.

Slovenija želi ostati na istem vlaku z Nemčijo
Pahor je opozoril, da obiska Merklove ne gre jemati kot samoumevnega. "Kanclerki Merklovi ne bi bilo treba priti, vendar je sprejela moje povabilo, ker sem ji dejal, da bi veljalo spregovoriti nekaj besed o dvostranskem sodelovanju, zlasti zato, ker si Slovenija želi, da bi, ne samo kar se tiče monetarne unije, ampak tudi sicer, ostala na tistem vlaku razvojne hitrosti Evropske unije, na katerem je Nemčija s Francijo kot glavno partnerico," je dejal.