Predstavniki nevladnih organizacij Adra Slovenija, Medkulturni dialog in Kulturno društvo Gmajna so na novinarski konferenci predstavili pobudo in peticijo za izboljšanje postopkov integracije.

V Sloveniji je lani imelo dovoljenje za stalno in začasno prebivanje 244.923 migrantov iz 176 držav, s petih celin in številnih jezikovnih in kulturnih ozadij, poudarjajo.

Sorodna novica Vlada želi tujce, ki niso državljani EU-ja, bolje vključiti v družbo

V peticiji poudarjajo, da je jezikovna integracija temeljni sklop vladne strategije vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije, ki jo je sprejela vlada novembra leta 2023. Strategija prepoznava znanje slovenskega jezika kot prvi pogoj uspešnega in učinkovitega vključevanja tujcev v slovensko družbo.

"Čeprav pozdravljamo ambicije vladne integracijske strategije, se sprašujemo, ali bo strategija uspešno zaživela v praksi, še posebej ob nezadostni strukturni podpori za izvajanje tečajev in opravljanje izpitov. Izobraževanje tujcev ima operativne pomanjkljivosti, povezane s pomanjkanjem strokovnega kadra, izobraževalnih centrov in podpornih storitev," so zapisali v peticiji.

Kaj dejansko predlagajo oziroma zahtevajo

Predstavili so 12 predlogov in zahtev, ki bi omogočili hitrejšo in učinkovitejšo integracijo tujcev. Migranti želijo za boljšo integracijo s tečaji slovenščine začeti hitreje po prihodu v Slovenijo in se jezika učiti v majhnih in homogenih skupinah. Zahtevajo višje število brezplačnih ur slovenskega jezika, še posebej za osebe iz neslovanskih jezikovnih okolij, ter več brezplačnih tečajev za višje jezikovne ravni (B1, B2, C1, C2) in tečajev slovenskega strokovnega jezika.

Zavzeli so se tudi za kakovostnejše zasnovane programe učenja, več ur za utrjevanje snovi in pripravo na izpit, kakovostnejši in pestrejši nabor literature in gradiv, intenzivnost in kontinuiteto tečajev, prilagojene tečaje za starejše osebe, prilagojene termine tečajev za zaposlene, prisotnost kulturnih mediatorjev in prevajalcev in izboljšanje obveščenosti o tečajih.

"Nihče ne trdi, da stvari stojijo na istem mestu, vseeno pa se izboljšujejo tako počasi, da ne dohitevajo števila tujcev, ki se priseljujejo," je zatrdila Aigul Hakimova iz Kulturnega društva Gmajna. Za tujce se pojavljajo tudi številne sistemske ovire, kot je stavka upravnih enot, ki pa jih v pobudi niso izpostavljali.

Poudarila je, da so vse zahteve nastale v dialogu z migranti. "Opažamo, da se v Sloveniji dogajajo posveti na različnih ministrstvih, pripravljajo se strategije, ampak ključno vprašanje tukaj je, v kakšni meri so vključeni migranti in migrantke, se pravi tisti, ki jih ti ukrepi neposredno zadevajo," je dejala. Migrante in njihove interese tako običajno predstavlja nevladni sektor.

"Mi ne promoviramo migracij ali pa beguncev, ampak promoviramo učenje slovenskega jezika v Sloveniji za ljudi, ki tukaj že živijo," je medtem zatrdil Furkan Guner iz Društva Medkulturni dialog. Prepričan je namreč, da sta znanje in razumevanje jezika ključni za integracijo.

Organizacije so peticijo javno objavile pred dvema tednoma, do zdaj pa jo je podpisalo že 478 oseb. Po besedah predstavnice organizacij Adra, Kulturno društvo Gmajna in Infokolpa Katja Utroša bodo podpise zbirali tudi v prihodnje, saj bodo ti peticiji dali večjo težo, ko jo bodo predstavili relevantnim institucijam.