Program Zdrav življenjski slog financirata Evropski socialni sklad in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, v njem pa sodelujejo otroci, ki izrazijo željo po dodatni gibalni dejavnosti. V šolskem letu 2016/2017 je bilo takšnih več kot 36.000 učencev, kar je dobra petina vse osnovnošolske populacije, zdaj pa program dobiva novo razsežnost.

Slovenija se s projektom pridružuje peščici evropskih držav, ki so že spoznale, da je treba mlade z uro telovadbe dnevno spodbuditi h gibanju, saj jih moderen življenjski slog vleče k računalnikom in posledično majhni fizični dejavnosti. "Pri projektu ne gre le za gibanje in posledično dobro fizično ter psihično počutje otrok, ampak tudi za ozaveščanje o zdravju in zdravih življenjskih navadah," je dejala ministrica.

"Želimo povedati, da je nekaj zdravega vsako gibanje, ne le klasična telovadba," je še povedala Makovec Brenčičeva, v podporo odločitvi pa navedla tudi raziskave, ki kažejo, da sta pristop in uspešnost učenja pogosto povezana s psihofizično kondicijo posameznika.

Telovadnic ni dovolj
Že pred začetkom projekta je jasno, da slovenske šole nimajo dovolj telovadnic za novi program. "Zato smo projekt opredelili širše. Šolarji gredo lahko v naravo, imajo dejavnosti na igrišču in gibanje ni nujno vezano le na osnovno infrastrukturo, ampak tudi na konkretne tematske sklope, ki vključujejo gibanje."

Ministrica se strinja tudi z nekaterimi ravnatelji, da bo vendarle potrebna tudi kakšna preureditev šolskih prostorov, ko narava ne bo dopuščala gibanja na prostem. "Objavili bomo nov razpis za infrastrukturo in ponudili sredstva predvsem okoljem, kjer ni dobrih športnih rešitev v smislu infrastrukture. Omejeni smo s sredstvi, a spet bomo nekaj prispevali k izboljšavam, pa čeprav je letos na voljo manj denarja kot lani," je dejala.

In če bo poskusni projekt uspešen, se že prihodnje leto obeta širitev. Kot je pojasnila ministrica, si namreč želijo model prenesti po celotni vertikali, tudi na srednje šole in univerze. "Posebej nujen bo prehod na srednje šole, zlasti poklicne, saj je iz športno-vzgojnih kartonov razvidno, da je prav v poklicnih šolah še precej manevrskega prostora za izboljšave," je dejala.

Šport in samostojno ministrstvo?
Ministrica Makovec Brenčičeva ob koncu mandata pravi, da je izzivov ostalo še veliko. Področje športa jo zelo zanima in veseli, zato bo na tem področju delovala tudi v prihodnje. V nasprotju z nekaterimi športnimi delavci pa je prepričana, da šport tudi v prihodnje ne potrebuje samostojnega ministrstva.

"Seveda bi si sama želela še več časa za šport. Samostojno resorno obravnavo bi si tudi zaslužil, je pa izjemna prednost, če ga znamo dobro povezati z izobraževalnim sistemom. Pred kratkim sva o tem razpravljali s hrvaško državno tajnico Janico Kostelić in tudi ona vidi v tem veliko prednost, s tem pa se strinjajo tudi številni v Evropi."

V svojem mandatu se Makovec Benčičeva lahko pohvali z novim zakonom o športu in urejeno novo zakonodajo, ki je neposredno in posredno vezana na šport. Med nedokončanimi projekti pa so davčne olajšave za vlaganja v šport, ki jih športna sfera zahteva že dolgo.

"Poslali smo veliko pobud ministrstvu za finance, saj gre v večji meri za davčne olajšave za podjetja, pa tudi za posebno obravnavo športnic in športnikov. A potrebujemo družbeni konsenz, saj si enak položaj želijo še nekatere dejavnosti," je še povedala ministrica, ki je med drugim, sicer neuspešno, predlagala tudi ukinitev obdavčitve športnih stav.

Ob tem je še enkrat poudarila podporo države pri kandidaturi Planice za nordijsko svetovno prvenstvo in Pokljuke za biatlonsko svetovno prvenstvo na letošnjih kongresih mednarodne smučarske in biatlonske zveze. "Zelo pomembno je, da se naučimo povezati športne rezultate, infrastrukturo in dogodke ter vse to s turizmom," je pojasnila.