"Dražba kakovostnega lesa v Slovenj Gradcu je največja v srednji Evropi. Vzporedno se tudi v Sloveniji pojavljajo manjše licitacije, vendar smo za zdaj še vedno največji," pove Jože Jeromel. Nekateri si pridejo les le ogledat. "Na dražbo pridejo vsi, ki jih les zanima, ne le gozdarji, lesarji in preostali strokovnjaki. Videti je mogoče najbolj kakovosten les, ki ga premore Slovenija, nekaj pa ga prihaja tudi iz Avstrije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine."

Kupci imajo zelo različne želje

Kupci z vsega sveta si les ogledujejo tudi po več dni. "Letos smo ponudili zelo veliko količino lesa, in sicer 6854 hlodov oziroma 7153 kubičnih metrov, kar je druga največja količina do zdaj. Največja dražba je bila lanska z nekaj manj kot 10.000 kubičnih metrov. Letos pa je les po naši oceni in tudi oceni več kupcev najkakovostnejši do zdaj." Nekateri iščejo vse drevesne vrste. "Drugi se zanimajo za samo eno vrsto lesa, eno drevesno vrsto, kot je na primer javor, in še pri tem za samo specifično rast, tako imenovani gorski javor rebraš. Tretji kupujejo pretežno iglavce; smreko, bor, macesen ali duglazijo. Obstajajo tudi kupci, ki iščejo bolj redke drevesne vrste, kot so slive, hruške, jablane in tise, ki se uporabljajo za drobne izdelke, kot so spominki." Veliko je tudi zanimanja za les, ki ne raste v gozdovih. "Tudi ta les se dobro prodaja, saj ga je veliko manj kot lesa iz gozdov. To je dobro tako za lastnike, saj jim je drevo ob hiši ali na travniku lahko dobesedno v napoto in ga tako tudi najboljše prodajo. To pa je dobro tudi za kupce, saj tu najdejo ponudbo, ki je ne najdejo nikjer drugje." Na dražbi je vedno veliko zanimanja za javor rebraš. "Po naši oceni je na prodaj od 30 do 40 hlodov javorja rebraša. Natančna številka ni znana, saj ga vodijo kot gorski javor kot drevesno vrsto. Vsi pa ne dosežejo ekstremne cene. Zelo dobro ceno lahko ponudijo samo tisti kupci, ki ta javor predelajo v vrhunske furnirje, ki se uporabljajo za opremo prestižnih jaht in prestižno pohištvo. Ta les se uporablja tudi za glasbila, imamo kupce iz Italije in celo iz Združenih držav Amerike, tako da so tudi ameriške violine narejene iz slovenskega lesa."

Naš najboljši les odhaja v tujino

"Žal je res tako, da gre najbolj kakovosten les oziroma najdražji primerki z dražbe v tujino. Doma pač nimamo primerne lesne predelave, ki bi to oplemenitila in predelala v končne izdelke. Moram pa poudariti, da se velik del tega furnirskega lesa predela v furnirnici v Celju in kupci večino tega lesa odpeljejo iz naše države kot polizdelek." Kot še pove Jeromel, gre v tujino tudi veliko lesa povprečne kakovosti, ki ga sicer na tej dražbi ne ponujajo. "Ta les gre večinoma čez mejo v Avstrijo in Italijo, kar je znova posledica stanja naše lesnopredelovalne industrije." Odkupne cene lesa v Sloveniji močno nihajo. "Ko se pojavljajo neke ujme, kot so vetrolomi, snegolomi ali lubadarji, cene čez noč močno padejo. Takrat je zelo velika ponudba lesa in ljudje so ga prisiljeni prodajati po prenizki ceni. Ko se to normalizira, cene znova nekoliko zrastejo, najboljše cene so med zimsko sečnjo. Vsekakor pa trenutne cene na trgu lesa povprečne kakovosti niso cene, s katerimi bi bili lastniki lahko zadovoljni." Drugače pa je na trgu kakovostnega lesa. "Mi se že pred licitacijo pri kupcih pozanimamo, kaj nameravajo kupovati. Letos smo vedeli, da bo veliko povpraševanje po kakovostni smreki in kakovostnem hrastu. Vedno je veliko povpraševanje po najbolj kakovostnih javorjih rebraših, javorjih za furnir in macesnu. Malo se je letos zmanjšalo zanimanje za hrast povprečne ali nižje kakovosti, ki se je v prejšnjih letih zelo dobro prodajal."

Podnebne spremembe in slovenski gozd

Ujme gozdove različno prizadenejo. "Lanske poplave v gozdovih niso povzročile veliko težav. Pojavili so se posamezni plazovi, ker je bilo veliko padavin, vendar so naši gozdovi na take dogodke malo odpornejši, saj so dobro gojeni. Vseh ekstremov pa ne morejo preživeti." Na Koroškem, kjer je največ smreke, imajo največ težav z lubadarji, vetrolomi, snegolomi in podobnim. "Najstabilnejši in trajen je mešani gozd. Prepričan sem, da bo v prihodnosti na površinah, kjer se ujme pogosteje pojavljajo, nastal stabilen mešan gozd, ki bo vseboval tudi drevesne vrste, ki so nekoč tu že bile, to so poleg smreke tudi bukev, jelka in preostale drevesne vrste."

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.