Na indeksu zaznave korupcije, ki ga vsako leto objavi Transparency International (TI), smo na lanski meritvi s 56 točkami od možnih sto izenačili zdajšnji najslabši izid iz leta 2022. Poročilo Greca, skupine držav Sveta Evrope proti korupciji, pa kaže, da v petih ciklusih še vedno nismo upoštevali vseh priporočil – v šestih letih si tako vlade niso uspele pripraviti kodeksa etičnega ravnanja.

Slovenija je na indeksu zaznave korupcije dosegala tudi že 60, celo 64 točk, ko gre za poročilo Greca, pa se je letos končal peti cikel presojanja, ali izpolnjujemo obveznosti po konvencijah za preprečevanje korupcije, kjer smo spet izpolnili pet priporočil od petnajstih, šest je delno izpolnjenih, štiri pa ostajajo neizpolnjena. Večjega napredka ni videti, je v oddaji Ob osmih dejala Neža Grasselli, obenem pa ne moremo reči, da ne delamo ničesar. Ob letošnjem dnevu boja proti korupciji so v TI-ju opozorili, da korupcijska tveganja v Sloveniji še naprej ostajajo pri gospodarjenju z javnim denarjem.

Slovenska javnosti je letos, prav ko gre za porabo javnega denarja, videla dva razvpita primera, nakup sodne stavbe na Litijski in nakup prenosnikov. Prva afera je odnesla pravosodno ministrico, druga pa ministrico za digitalno preobrazbo. In kako so dogajanje videli v Transparency International? "Teh primerov sicer nismo podrobneje proučevali, tako da ju ne morem konkretno komentirati," je dejala Neža Grasselli. "Izkazalo pa se je, da je šlo v postopkih nekaj zelo narobe. Težava je v tem, da bi morali vse natančno raziskati in vse javno predstaviti, ključno pa je prevzemanje odgovornosti vseh vpletenih. Nekdo je pač imel nalogo, ki je ni opravil. Tisti, za katere bi se izkazalo, da so odgovorni, v prihodnje ne bi smeli sodelovati v podobnih postopkih."

Afere se dogajajo, ni pa korenitih reform, ki bi jih preprečevale, hkrati pa zaznavamo tudi to, da ni več prevzemanja politične odgovornosti. Potem ko je še pred 10, 15 leti veljalo, da se politiki bojijo vloge v različnih aferah, da jim grozi odstavitev, se zdaj zdi, da se posledic ne bojijo več. "Tu pa je naloga vsakega od nas, da sankcioniramo takšno ravnanje. Tu ne gre več za vlogo sodišč ali KPK-ja, ampak da mi sami, ko gremo na volitve, damo svoj glas osebi, ki ravna odgovorno," pravi Neža Grasselli.

Razgradnja vpliva institucij skrbi

Ob tem, da se politiki požvižgajo na to, kakšen vpliv bi lahko imele nanje afere, opažamo še nekaj, in sicer nadaljevanje razgradnje zaupanja v gradnike pravne države. Vodja največje opozicijske stranke mantri o krivosodju dodaja še besedo "mafija", predsednik vlade pa postopek na KPK opiše kot "farso". Kam nas vodi takšen odnos? "To je zelo skrb vzbujajoče. V demokratičnih državah poznamo delitev oblasti in nihče ne bi smel biti nad zakonom. Neprimerno je, da posamezniki, celo vodilni politiki, ne spoštujejo institucij, ki so ustanovljene zato, da nadzorujejo njihovo delo. Ne gre za vprašanje, ali je nekdo nekaj zagrešil ali ne, temu so namenjeni postopki in delo teh institucij. Nič ni narobe, če nekdo pred novinarji pravi, da je prepričan, da je ravnal prav, ampak sporočilo mora biti, da spoštuje institucijo in njeno delo. Po drugi strani pa morajo tudi institucije opraviti delo dobro in kakovostno," meni Neža Grasselli.

Vrsti organov, ki so bili deležni posebne obravnave, se je pridružilo tudi Računsko sodišče. Nekaj ugotovitev, ki so se dotikale tudi nakupa stavbe na Litijski in prenosnikov, je bilo dovolj, da je Računsko sodišče ostalo brez dela sredstev, tudi sami so v tem videli nekakšno maščevanje. "V resni državi je to nesprejemljivo dejanje, žal pa se to ni zgodilo prvič," je dejala Neža Grasselli. "Tudi KPK je v preteklosti izgubil del sredstev in bil tako sankcioniran za svoja stališča. Tu je spet vloga volivca, da na volitvah preprosto zavrne takšno ravnanje. To kaže na res nizko politično kulturo in tudi na posege v mehanizme nadzora izvršilne veje oblasti, s čimer se ta postavlja nad zakone."

O tem, kakšne bi morale biti sistemske spremembe, da bi se Slovenija odločneje premaknila na pot odkrivanja in preprečevanja korupcije in da bi nas moralo skrbeti, koliko je pripravljenosti na korupcijo tudi v gospodarstvu, pa v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.