Nekaj več kot dve leti sta minili, odkar je ameriško podjetje OpenAI predstavilo jezikovni model ChatGPT, tri tedne je od predstavitve DeepSeekovega R1, ki je pretresel svet in finančne trge. Čeprav še ni povsem otipljivo, smo sredi tehnološke revolucije, Evropa in Slovenija pa še iščeta svoje mesto v njej. V Parizu se bo danes končala konferenca o umetni inteligenci z voditelji približno 80 držav, vodilnih podjetij, med drugimi OpenAI in Google, ter 1500 strokovnjaki z vsega sveta. Tam je tudi eden od vodilnih slovenskih strokovnjakov na tem področju, Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, ki je za oddajo Ob osmih poudaril pomembnost vrha toliko odločevalcev, saj potrebujemo skupen dogovor o uravnoteženju varnosti in inovativnosti te tehnologije. "Živimo v tehnološki revoluciji, ki zelo hitro spreminja življenja vseh. Nekatere posledice so še precej nejasne, zato je potreben nekakšen svetovni dogovor, kako se zavarovati pred neželenimi posledicami. To je velik poudarek debat v Parizu. Drugi vidik pa je debata o tem, kako vlagati, da bo razvoj uravnotežen in da Evropa ne bo zaostajala."

V Evropi ni ambicij hitro narediti pomembne zadeve
Evropa v tej revoluciji, ki se je zgodila čez noč, v letu ali dveh, neizpodbitno zaostaja, pravi Grobelnik, a ne na vseh področjih. "Na akademskem, torej v znanstvenih raziskavah, Evropa dela dobro. Za Američani in Kitajci izrazito zaostaja pri naložbah, še večja težava je pomanjkanje podjetij, ki bi si s produkti utirala pot na trgu, tam Evropa nima praktično nobenega igralca. Seveda ima potencial, je velika, dobro izobražena ... smo pa zaspani in razvajeni, preprosto si premalo prizadevamo. V Evropi ni ambicij hitro narediti pomembne zadeve. Preveč se bojimo neuspehov in slabih naložb." Regulacija tako po Grobelnikovih besedah nikakor ni najpomembnejši razlog za evropski zaostanek. "Potreba po regulaciji obstaja, tega se zavedajo tudi Američani in Kitajci. Evropska zakonodaja, t. i. AI act, gre v pravo smer, ovira uporabo tehnologije, ne pa tehnologije same. Prepoveduje na primer manipulacijo ljudi, prepoznavo obrazov v realnem času, na nekaterih področjih zahteva tudi certificiranje, torej potrdilo, da sistem res dela tisto, kar trdi, da dela. Preostanek tehnologije pa je odprt. Sam dokument torej ni škodljiv." ZDA in Kitajska sicer nimajo podobnega dokumenta, namesto tega obstaja nekakšen "prostovoljni" dogovor med vlado in podjetji. "Vlada pravi nekako tako: 'Lepo se obnašajte, pa vam ne bomo nagajali.' Podjetja pa zatrjujejo: 'Prav, mi pa ne bomo delali grdih stvari.' To morda omogoča rahlo hitrejši razvoj, ni pa ključno."

Stvari, ki bodo v kratkem prišle na trg, so zelo nevarne
Tveganj, povezanih z umetno inteligenco, po mnenju Grobelnika ne gre podcenjevati. Nenadoma imamo orodja, s katerimi lahko "vsak otrok" brez stroškov ustvarja stvari, ki so bile še pred dvema ali tremi leti znanstvena fantastika, pravi. "Manipuliranje z besedili in identitetami ... to je en sklop nevarnosti. A stvari, ki jih še letos in v prihodnjih letih pričakujemo na trgu, so še veliko močnejša in nevarnejša orodja. Gre za t. i. agentne sisteme in podobne stvari. Take sisteme bo še težje ustaviti takrat, ko bi lahko začeli delati škodo. Kako uravnovesiti varnost in inovativnost? Po pravici povedano, ni dobrih odgovorov, saj se tehnologija razvija hitreje, kot so sposobni to dojeti regulatorji." Do zdaj večjih incidentov ni bilo, razen ko govorimo o avtonomnem orožju oziroma vojaški umetni inteligenci.

Grobelnik priložnost za Slovenijo vidi v razvoju nišnih področij, predvsem pa na državni ravni pogreša konkretno strategijo. "V umetni inteligenci je dober tisti, ki ima pametne ljudi. Mi jih imamo nekaj, ne pa dovolj. Želel bi si, da bi Slovenija – in to je stvar vladne politike – postala privlačna za tuje možgane. Zdaj ni takšna, niti svojih lastnih ne znamo zadržati. Druga stvar, ki nam manjka, pa je državna koordinacija, ki lahko strateško vodi politiko države na področju umetne inteligence, ne glede na menjave vlad."

Celoten pogovor je dostopen v podkastu Ob osmih.