"Tudi pri poročanju o velikih mednarodnih konfliktih se kaže, kako pomembni so novinarji, ki so na terenu in v stiku z ljudmi. Novinarstvo je v današnjih časih zelo nevarno. Po svetu je več kot 50 konfliktov, novinarji pošiljajo informacije z območij, kamor ne moremo drugi," je dejal v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija.

Pomen novinarstva pa je ključen tudi v sodobnem načinu življenja, ko smo pred številnimi dražljaji in poplavo novic. "Le s kakovostnim, profesionalnim novinarstvom lahko pridemo do ključne vsebine, ki je zaupanja vredna," je poudaril.

Slovensko novinarstvo je v eksistenčni krizi. "Tudi razmere na RTV Slovenija so, kakršne so, ker RTV-prispevek ni bil zvišan. Finančna kriza je v slovenskih medijih tako žgoča, da je še hujša kot politični pritiski. Ti obstajajo, odkar obstaja novinarstvo. Po drugi strani se moramo novinarji ozreti sami vase, premisliti o svoji vlogi v družbi, pa tudi, kakšne medije si kot družba želimo," razlaga Andrinek.

Ob vsem tem industrija lažnih novic vse bolj spodkopava novinarstvo. Andrinek vidi rešitev samo v preverjanju. "Vsebin je preveč, hiperprodukcija je neizmerna, zasuti smo z vsemi mogočimi dražljaji, zato je toliko težje preverjati informacije, ugotoviti, kaj je pravo. Ljudje se bodo morali naučiti preverjati informacije, samo drsanje po zaslonu ne bo več dovolj. Konec koncev imamo izziv s tem novinarji sami in nove generacije novinarjev in novinark, ki prihajajo," pravi Andrinek.

Novinarji se vedno zavzamemo za druge, čeprav smo tudi sami v težavah. "Imamo težave tudi s samokritiko, z dojemanjem konkurence, drug drugega vidimo kot tekmeca, namesto da bi se spodbujali. Drug drugemu nismo konkurenca. Konkurenca so vsi drugi dražljaji, Netflix, Spotify, giganti, ki so uničili medije, odvzeli oglaševalski prostor. Novinarstvo lahko preživi samo, če bomo držali drug z drugim," spodbuja Andrinek.

Kakšno družbo si želimo?

"Trenutna oblast je govorila, da je zagovornica medijev, da so mediji pomembni za demokracijo. In kaj se je zgodilo? V resnici ne prav veliko. Medijskega zakona še vedno ni na obzorju, čeprav je bil v javni razpravi, Društvo novinarjev Slovenije je dalo konkretna priporočila za izboljšanje tega zakona," pravi Andrinek. Za reševanje tiskanih medijev in nišnih spletnih medijev, ki tudi komajda še preživijo, se v društvu zavzemajo za sheme pomoči po danskem vzoru. Tam se je, tako Andrinek, politika odločila, da družba za stabilno demokratično delovanje potrebuje medije, tudi časopise. "Koliko denarja bi rešilo te slovenske medije, če izvzamemo javne? Mi predlagamo 15 milijonov evrov pomoči tem medijem na leto, kar ni veliko," pravi Andrinek.
Meni, da je težava tudi pri razumevanju slovenskih medijev, da se lastniki zasebnih niso zavzemali za resnično vlogo medijev, niso jih razumeli. Pred sabo – tako Andrinek – so imeli predvsem naložbe in medije kot propagandni aparat. Kljub temu v novinarstvu ostajajo visoki standardi. Negativno je na slovensko medijsko sceno po njegovem vplival pojav interneta. "Tradicionalni slovenski mediji se niso znali ustrezno prilagoditi. Še več, mislim, da so podcenjevali splet, in zdaj se to vrača, predvsem v tem smislu, da ljudje niso pripravljeni plačati za medijske vsebine na spletu, a to se bo moralo spremeniti. Drugače preprosto ne bo šlo. Mnenje, da je na internetu vse zastonj, je preživeto, saj vemo, da plačujemo za shrambo fotografij v oblaku, naročnino za glasbo, filme … Ljudje bodo morali ugotoviti, da so kakovostne novinarske vsebine vredne denarja, še več, vredne, da družba obstane," pravi Andrinek.

Indeks svobode medijev je kažipot

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je večkrat poudaril, da je vsa naša svoboda odvisna od svobode medijev, da je to temelj demokracije in pravičnosti ter bistvenega pomena za človekove pravice."V resnici se tega premalo zavedamo. Ob tem je treba opozoriti na različne prepovedi medijev, ki veljajo po svetu. Ena od takih je prepoved Al Jazeere v Izraelu, ki ima pomembno mrežo novinarjev v Gazi, od koder ne moremo dobiti drugih novic kot prek novinarjev, ki so tam, ki živijo na zasedenem ozemlju, pod stalnim pritiskom, s smrtjo na vsakem koraku. To pomeni zapiranje v informacijske mehurčke, vodi v radikalizacijo družbe, majhnih skupin. Sanje vseh avtokratov in diktatorjev pa so prav to: zapiranje v informacijske mehurčke, prepovedi različnih medijev, spodkopavanje demokracije," razmišlja Andrinek.

Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj razglasila za dan svobode medijev pred 30. leti. S tem je želela poudariti vlogo svobodnih medijev za razvoj demokracije. Od leta 2002 Novinarji brez meja na ta dan objavljajo indeks medijske svobode in lestvico držav glede na stopnjo medijske svobode. Ocenjujejo jo v okviru petih kategorij: politični kontekst, pravni okvir, ekonomski kontekst, sociokulturni kontekst in varnost. Letos je Slovenija uvrščena na 42. mesto. "Indeks je predvsem neki kažipot, kje smo v svetovnem merilu. Najvišje, na 9. mestu, je bila Slovenija leta 2005, takrat so bile drugačne okoliščine in tudi metodologija merjenja. V času prejšnje vlade smo zaznali silovit upad, na 54. mesto, nižje nismo bili še nikoli," pove Andrinek.
Konec marca je Svet EU potrdil akt o svobodi medijev, ki bo zagotovil zaščito svobode medijev, njihovega pluralizma in uredniške neodvisnosti v EU.

"Akt o svobodi medijev smo v Društvu novinarjev Slovenije pozdravili, je pa vprašanje, ali bodo novi mehanizmi preprečili posege v svobodo medijev, ki smo jih izkušali pri nas in jih še vedno," komentira Andrinek.

Napačno je tudi prepričanje, da mladih novice ne zanimajo. Vedno znova se izkaže, da jih, ampak da jih je treba posredovati v drugačnem formatu, na drugačen način. "Zavedam se, da vsak dan že zaostajamo za trendi, ki jih postavljajo mladi. Sem pa večkrat opazil, da je v trendu pravzaprav zastareli pristop. Mogoče bodo mladi spet začeli poslušati linearni, FM-radio. Pri nas na radiu smo vedno znova ugotovili, da je najbolj pomembna vsebina, zgodba, ki preseneti, presune. Pa ne mislim na kaj senzacionalističnega, ampak na tisto, kar se te dotakne. Če bo ta zgodba res dobra, bo dosegla vsakogar," ugotavlja Andrinek.

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.