18 evrov za hamburger, 12 evrov za kos pice; to so cene, ki jih letos lahko pričakujejo turisti na hrvaški obali. Kava v Opatiji 5 evrov, deciliter pomarančnega soka 7 evrov, 3 decilitri mineralne vode pa 4,5 evra. "Ob tem usluga ni bila nič kaj posebnega, prav nasprotno, dolgo smo čakali na natakarja, je pa res, da smo sedeli na lepem mestu na obali. To pretirano napihovanje cen ljudi moti. Če bi se usedli malo dlje od obale, verjamem, da bi plačali ceneje. Nekatere stvari so pregrešno drage, obstajajo pa tudi cenejše," izkušnjo opisuje dopisnica Radia Slovenija za Hrvaško Tanja Borčič Bernard.

Po lanski rekordni sezoni letos še več turistov

Višanje cen je že običajna tema pred poletnimi počitnicami na Hrvaškem. A kot kaže, je po lanski rekordni sezoni, ki je bila spet taka kot v času pred pandemijo koronavirusa, tudi letos pričakovati izjemno sezono. "321 tisoč turistov je trenutno na Hrvaškem, največ v Istri, Kvarnerju, Splitsko-dalmatinski županiji. Počitniški utrip se najbolj čuti v Dubrovniku, Rovinju, Poreču, Splitu, tudi v Zagrebu. Od začetka leta so imeli 4,7 milijona turistov, kar je 7 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Trend se nadaljuje tudi junija, ko vstopamo v glavno turistično sezono," je pojasnila Borčič Bernard. Novi minister za turizem Tonči Glavina je že povedal, da ne bi bilo nič hudega, tudi če bi bilo gostov na vrhu sezone nekoliko manj.

Slovenci na Hrvaškem zapravimo več

Okoli 20 milijonov turistov imajo na Hrvaškem letno. Slovenci se vztrajno držimo drugega mesta, smo takoj za Nemci, za nami pa so Avstrijci. "Pri nekomercialnih nastanitvah, večinoma gre za lastniške počitniške hiše, smo na prvem mestu. 30 odstotkov turistov v nekomercialnih nastanitvah je Slovencev. Lani so Slovenci na Hrvaškem kupili 3400 novih nepremičnin, tako da zanimanje za Hrvaško ne upada. Po denarju, ki ga zapravimo, pa smo na četrtem mestu, torej za Nemci, Avstrijci, Britanci. Če smo še leta 2020 porabili 506 milijonov evrov, smo jih lani več kot milijardo dvesto tisoč. Poljaki, Madžari in Čehi trošijo vse manj. Tu se že vidi sprememba strukture gostov," pravi Borčič Bernard.

Omejevanje števila turistov

To bo prva poletna sezona, ko velja nov zakon za turizem. Ta med drugim tamkajšnjim oblastem omogoča, da prepovedo odprtje novih apartmajev, gostinskih objektov, pa tudi okoljske takse za turiste, omejevanje števila turistov. "Apartmajev na Hrvaškem je čisto preveč. S tem uničujejo obalo, mnogo je primerov, kjer sosedje gledajo drug v drugega, tam, kjer bil prej pogled na morje, gledamo v sosednjo stavbo. Domačini so se začeli izseljevati iz mest, vsako novo nepremičnino kupijo tisti, ki jo želijo spremeniti v apartma. V Dubrovniku so že prepovedali prodajo novogradenj v turistične namene, saj želijo, da stanovanje kupijo ljudje, ki bodo tam celo leto živeli," poroča Borčič Bernard.

V Dubrovniku so že leta 2017 začeli ukrepe, ki vodijo v bolj trajnostni turizem. Omejili so število križark, podaljšali čas privezov, želijo manj turistov, ki pa več časa preživijo v mestu in tako več zapravijo. "Letos so uvedli posebno prometno ureditev, s katero želijo zmanjšati število vozil okoli mestnega jedra. Ta imajo 'Dubrovnik pass'. Lani so prodali 830 tisoč takšnih prepustnic, zato ne razmišljajo o kakšni dnevni vstopnici po vzoru Benetk," pravi. Znano pa je tudi omejevanje števila turistov v Nacionalnem parku Plitviška jezera, potem ko so jih na to opozorili v Unescu.

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.