Z izjemo nekaj posamičnih športov so športnice plačane precej slabše kot njihovi moški kolegi. Redke izjeme z enakimi zaslužki težko prikrijejo sliko v drugih športih, kjer so včasih nagrade za ženske tudi desetkrat manjše.

Kot je v oddaji Ob osmih dejala nekdanja alpska smučarka in predsednica ŽNK Radomlje Andreja Leskošek McQuarrie, se stvari premikajo na bolje, a veliko prepočasi, zato ne bi smeli dovoliti, da bi z leti organsko prišle na svoje mesto. "Dokler vlada in krovne športne organizacije ne prepoznajo, da je treba na tem področju nekaj narediti, postaviti ukrepe, cilje in tudi kvote, se ne bo nič zgodilo samo od sebe. Žal sem bila priča že veliko drugačnim mnenjem odgovornih, bom kar neposredno povedala, od Nogometne zveze Slovenije do ministrstva za šport idr. ... Naše krovne organizacije pravijo, da gredo stvari same po sebi v pravo smer, ampak tukaj ne moremo čakati, mi moramo ukrepati." Andreja Leskošek McQuarrie je sicer tudi članica komisije za enakost spolov Olimpijskega komiteja Slovenije. Kot pravi, je eden od ukrepov, ki ga je Komisija predlagala, uvrstitev priporočil, smernic in akcijskega načrta za enakost spolov v športu na vseh ravneh in v vseh funkcijah, a je bil odziv odgovornih negativen. "Brez tega truda oziroma nekih pravil ne bomo šli v korak z državami, ki so napredne na tem področju."

Tudi športna psihologinja s Fakultete za šport Tanja Kajtna je za oddajo Ob osmih ocenila, da si je nujno prizadevati za odpravljanje stereotipov o tem, da so moški v športu preprosto boljši. "Svetle izjeme, kot je na primer tenis, kjer so se sami teniški igralci zavzeli za izenačitev nagrad na velikih turnirjih, so precej redke. Večkrat se dogajajo take žalostne zgodbe, kot je ta o smučarskih skakalkah, ki jim na zmagovalnem odru dajo komplet ličil, moški pa dobijo ček. Mislim, da imamo še kar precej dela, da bomo dejansko dojeli, da športniki in športnice vložijo enako dela, čeprav je svetovni rekord moških v teku na 400 metrov boljši kot ženski. Oboji so morali delati enako trdo, da so dosegli ta rekord, oboji so morali vložiti enako v razvoj, v napredek, v tehniko ... Ravno tu so moški teniški igralci naredili čudovito potezo. Na grand slamih namreč moški igrajo na tri dobljene sete, ženske pa na dva. Kdo bi lahko rekel, da se morajo moški bolj potruditi za svojo nagrado, ampak igralci so sami dejali: enakovredni smo. Pravila so morda malo drugačna, ker so določene razlike v hormonski strukturi, deležu mišične mase ... Ampak količina dela, napredka, je pa pri vseh enaka."

Nekateri kot razlog za nižje plačilo športnic navajajo, da so moške tekme bolj gledane in da so moški športniki bolj prepoznavni. Kot pravi Kajtna, je pri tem ključno, kje in kako potekajo tekme. "Atletska svetovna prvenstva so hkrati za moške in ženske. V plavanju na istem prizorišču v istem času nastopajo moški in ženske. Če gledamo nogomet, kjer so razlike izrazite, pa so tekmovanja moških in žensk ločena. Prvi korak bi tukaj lahko začele delati zveze, ki bi razmišljale o tem, da bodo tekmovanja združena. Mislim, da je ravno pobuda skakalnega športa, da bi to naredili v smučarskih skokih, kjer bi združevali tekme na istem prizorišču, tako kot je to na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah." Prepričana je, da bi sliko obrnili tudi z izenačevanjem marketinškega vložka v ženske in moške tekme. "Dokler pa na primer moške nogometne tekme reklamiramo kot svetovni derbi in tekme stoletja, ženske pa zasledimo morda tam nekje na 16. mestu med novičkami, pač imamo takšno stanje, kot je. Ampak še večjo vlogo kot marketing imajo tukaj zveze same. Če bodo vprašale športnike, bodo videle, da moški skakalci ženskih skakalk nimajo za manjvredne, atleti nimajo atletinj za manjvredne ... Med športniki samimi teh razlik ni. Razlike so v tem, kako to zveze oglašujejo in kako to dojema poslovni svet."

Žensk je tudi v vodstvenih strukturah športnih organizacij še vedno le za vzorec, tudi kandidatk ni veliko. "Po tradiciji si šport lastijo moški. Problem je v tem, da ne moremo ženske kar posaditi na vodilni položaj. Do tja se po navadi pride po nekem postopku oziroma korakih, zato mislim, da je treba že v lokalnem okolju dati priložnost ženskam, da se uveljavijo v klubih in društvih, da dobivajo izkušnje in spoznajo, kako deluje celoten sistem." Tako pravi Andreja Leskošek McQuarrie, ki za primer navaja Olimpijski komite Slovenije. "Leta 2022 je bilo na skupščini OKS od 151 članov, ki jih kot predstavnike tja pošljejo športne zveze, samo 17 žensk, to je 11 odstotkov. Če ženska niti s strani panožne športne zveze ne pride do tukaj, da je sploh na skupščini, potem ne more biti izbrana." Pravila je treba postaviti vnaprej, dodaja sogovornica. "Pred leti se mi je zdela ideja o kvotah za ženske neprimerna in nesmiselna. Takrat sem naivno govorila, da želim dobiti svoj položaj zato, ker sem sposobna. S študijami dokazano dejstvo pa je, da dejansko ženske morajo večinoma, pa ne govorim samo za šport, precej bolje delovati, biti bolj uspešne in boljše, pa še takrat bodo težko izbrane." Še en primer po njenem lepo orisuje slovensko okolje. FIFA namreč od vseh nacionalnih nogometnih zvez od letos zahteva vsaj eno žensko v izvršnem odboru, in tako so tudi v Nogometni zvezi Slovenije v vselej moški odbor prvič izbrali tudi žensko. "To je ogromen korak naprej. Vsi smo zelo veseli, toda če pogledamo, kako so v Nogometni zvezi v statutu to popravili, piše, da je odslej pravilo, da je v 16-članskem izvršnem odboru ena ženska, ki je odgovorna za ženski nogomet, kar je zelo ozkogledno in omejujoče. Zakaj ena ženska? Zakaj ni napisano "najmanj ena ženska" oziroma zakaj ni napisano "najmanj polovica žensk"? Tega verjetno ne bom doživela, upam pa, da se bodo v drugih športih v Sloveniji bolj zgledovali tudi po mednarodnih dobrih praksah."

Tudi Tanja Kajtna dodaja, da bi morali na tem delati več, tudi s kvotami. "Veliko žensk se tudi samih umakne, ko začnejo razmišljati o tem, da se bo treba boriti proti stereotipom. In proti stereotipom se je težko boriti, ker so neoprijemljivi. Vprašanje je, koliko lahko stvari padejo na svoje mesto same od sebe, so pa zato ženske kvote zelo dobra stvar. Ravno z ženskimi kvotami se je v znanosti v zadnjem času začelo spodbujati vključevanje žensk. Odstotki so bili tudi tam prej podobni kot v vodstvenih strukturah v športu."

Kot poudarja, se v športu nekatere stvari zdijo še bolj izrazite, ker je bolj javno izpostavljen, ker je hiter, eksploziven in ker je po značilnostih, ki si jih želimo od športa, moški. "Dejstvo pa je, da ko gledamo osebnostne razlike, motivacijo, prepričanja žensk in moških v športu, psihologi vedno znova ugotavljamo, da praktično ni razlik. Vsi si preprosto prizadevajo biti čim boljši."

Naročite se na podkast Ob osmih.