Nezakonito pridobljeno premoženje lahko povzroča resne težave in zaradi spodkopavanja institucij predstavlja nevarnost za stabilnost družbe, meni 37 poslancev, ki je v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje predlagalo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Takšno premoženje po njihovem "ogroža načelo pravne države, demokracijo in človekove pravice, poštenost in socialno pravičnost, ovira gospodarski razvoj ter ogroža pravilno in ustrezno delovanje tržnih gospodarstev".
Premoženja mora biti več kot za 50.000 evrov
Sodeč po predlogu zakona, ki ga je vlada v četrtek poslala v obravnavo državnemu zboru, sta pogoja za začetek finančne preiskave in ugotavljanja zakonitosti izvora premoženja dva, in sicer: obstajati morajo razlogi za sum, da je osumljenec storil kataloško kaznivo dejanje in da ima premoženje, za katerega se sumi, da je nezakonitega izvora. Skupna vrednost premoženja mora presegati 50.000 evrov.
Za veliko število kaznivih dejanj organi pregona nikoli ne izvedo (in zato tudi ne morejo začeti kazenskih postopkov), ker:
- jih oškodovanci ali priče nočejo prijaviti;
- slednji ne vedo, da poteka postopek proti posameznemu osumljencu;
- dejanje nima oškodovanca (oz. je oškodovan javni inters ali država);
- dejanje nima neposrednih oškodovancev;
- je oškodovan velik in nedoločen krog ljudi.
Med kataloška kazniva dejanja spadajo npr. terorizem in njegovo financiranje, spravljanje v sužnostno razmerje, trgovina z ljudmi, zloraba prostitucije, snemanje, prikazovanje ali posredovanje pornografskega gradiva, uživanje, proizvodnja in promet z nedovoljenimi poživili, drogami ali sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, organiziranje denarnih verig ali nedovoljenih iger na srečo, kazniva dejanja zoper gospodarstvo (kadar gre za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen več kot tri leta), jemanje ali dajanje podkupnine, sprejemanje koristi ali dajanje daril za nezakonito posredovanje, hudodelsko združevanje, nedovoljena proizvodnja ali promet z orožjem ali eksplozivom itd.
Osumljenec mora dokazati, da je premoženje dobil zakonito
Tožilstvo mora tako najprej dokazati, da obstaja sum storitvega takšnega kaznivega dejanja, nato pa preveriti, ali ima osumljenec tudi premoženje, ki je pridobljeno nezakonito. Premoženje je nezakonitega izvora takrat, kadar ni dokazov, da je bilo pridobljeno iz njegovih zakonitih prihodkov in kadar obstaja očitno nesorazmerje med obsegom premoženja in dohodki, za katerega je človek plačal davke in prispevke v obdobju, ko je to premoženje pridobil.
Pri ugotavljanju nesorazmernosti se upošteva vse premoženje, ki ga osumljenec ima, uživa, z njiim razpolaga - tudi če ga je ta človek medtem že prenesel na povezave osebe ali pa je prešlo na pravne naslednike ipd., še piše v predlogu zakona.
Preiskava lahko traja največ eno leto
Finančna preiskava, na podlagi katere premoženje začasno ali trajno odvzamejo, lahko traja največ eno leto, zaradi objektivnih razlogov pa se lahko podaljša za največ šest mesecev. Postopki, ki bodo potekali v okviru takšnih preiskav, pa morajo biti posebej hitri.
Kadar obstaja nevarnost, da bi osumljenec premoženje skril, ga uporabil za nadaljevanje ali katero drugo kriminalno dejavnost (sam ali prek drugih), lahko sodišče odredi začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora. Takšna začasna zamrznitev premoženja lahko traja le en mesec - a le, če tožilec v tem času ne vloži tožbe in predlaga podaljšanja začasnega odvzema.
Premoženje se bo prodalo, denar pa v proračun
Po predlogu zakona bodo z na ta način odvzetim premoženjem upravljale oz. ga prodajale tiste državne ustanove, katerih delo je upravljanje naložb države. Prodajalo se bo načeloma vse zaplenjeno premoženje, razen v tistih primerih, ko bo vlada (na prelog upravljavca) odločila drugače. Kupnina, ki jo bodo državne ustanove s prodajo pridobile, bo šla v proračun.
Če bo zakon v državnem zboru sprejet, bo veljal tudi za tiste zadeve, pri katerih se je predkazenski postopek začel že pred uveljavitvijo, vendar ne več kot pet let prej.
Kazenski ali civilni odvzem premoženja? Kombinacijo obeh!
Na mednarodni ravni obstajata dve vrsti zaplembe premoženja - odvzem premoženja v predkazenskem postopku in civilni odvzem. Pri prvem je odvzem premoženja odvisen od uspeha sojenja, ima pa prednost, da obsojenemu običajno vzamejo vse premoženje, ki ga najdejo. Civilni odvzem pa je neodvisen od kazenskega postopka in ima prednosti, ko zaradi pomanjkanja dokazov storilca ni mogoče obsoditi. Elemente slednjega sicer najdemo v skoraj vsaki carinski zakonodaji, vse več držav pa uvaja oba sistema, piše v predlogu zakona.
Primeri ureditve odvzema premoženja v nekaterih evropskih državah.
Podrobno informacijo preberite v Primerjalnem pregledu Obrnjeno dokazno breme, ki so ga pripravili v DZ-ju.
Avstrija: Premoženje se odvzame osebi, ki je storila kaznivo dejanje in iz tega ravnanja pridobila premoženjsko korist, glede na višino premoženjske koristi. Sodišče lahko storilcu odvzame tudi premoženje, za katerega sklepa, da je pridobljeno iz drugih nedoločenih kaznivih dejanj - gre za delno obrnjeno dokazno breme, saj tožilcu ni treba dokazati, da je premoženje pridobljeno iz specifičnega kaznivega dejanja.
Belgija: Mogoč je odvzem premoženja obsojencu, če to izhaja iz kaznivega dejanja. Odvzame se lahko tudi premoženje, domnevno nezakonito pridobljeno pet let pred obsodbo, razen če obsojenec ali zainteresirana tretja oseba ne izkažeta verjetnosti, da premoženje ne izvira iz kriminalnega dejanja.
Danska pozna popolni in delni odvzem premoženja obsojencu. Sodišče lahko postopke uvede po obsodilni sodbi, če se šele pozneje izkaže, da je šlo za protipravno korist. Država ima 10 let časa za začetek postopka.
Italija obrnjenega dokaznega bremena ne pozna, a v zakonodaji določa, da se v primeru obsodbe ali dogovora (plea bargain) za določena kazniva dejanja, povezana z organiziranim kriminalom, lahko zapleni denar, premoženje in drugo, če obdolženec ne more dokazati njihovega izvora.
Nizozemska pozna posebno zaplembo, ki sledi, ko je dovolj dokazov in je verjetno, da je storilec pridobil nezakonito prednost ali korist s storitvijo kaznivega dejanja. Višino koristi oceni sodišče, premoženje pa pripade državi. Obdolženec lahko dokazuje drugače.
Slovenska Unija bi spremenila ustavo
Zunajparlamentarna stranka Slovenska Unija, ki jo vodi Vlado Dimovski, pa je pripravila svoj predlog zakona o začasnem in dokončnem odvzemu neupravičeno pridobljenega premoženja. Po njihovem mnenju je treba dopolniti 31. člen ustave, da bi bili postopki za odvzem premoženja učinkoviti in tudi zakoniti ter znotraj ustavnega okvirja.
Ustava v 31. členu namreč določa prepoved ponovnega sojenja o isti stvari. Stranka pa bi ta člen dopolnilia tako, da bi ne glede na izrečeno sodbo dovolili obnovo kazenskega postopka v primeru kaznivih dejanj gospodarskega kriminala, še posebej iz procesa lastninskega preoblikovanja in privatizacije, utaje davkov in prispevkov, korupcije in drugih nedovoljenih poslovnih dejavnosti organiziranega kriminala, ki so bile opravljene v času veljavnosti te ustave.
V ustavo bi zapisali tudi, da omenjena kazniva dejanja ne zastarajo. Premoženje, pridobljeno s takšnimi dejanji, pa se v celoti odvzame in postane državna last. Sam postopek in odvzem premoženja bi uredili z zakonom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje