Novi zakon o medijih po navedbah ministrstva za kulturo prinaša prvo celovito prenovo medijskega zakona po več kot dvajsetih letih, glavni namen pa je zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju.

Predlog bi omogočil pripravo shem za finančno pomoč medijem, ki kot gospodarska panoga do zdaj edini niso bili upravičeni do finančne pomoči države. V novem zakonu tako prenavljajo in finančno krepijo sedanji razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, ki je namenjen zlasti delovanju radijskih in televizijskih programov posebnega pomena ter neodvisnim in specializiranim medijem. Predvideni sta tudi dve novi shemi finančnih pomoči, prva za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in druga za pomoč digitalnim medijem.

Po novem zakonu bo namreč mogoče med drugim spodbujati razvojne projekte v medijih, subvencionirati produkcijske stroške in distribucijske poti do uporabnikov, subvencionirati naročnine in zaposlovanje specializiranih novinarskih profilov, piše v predlogu zakona. Za državno finančno podporo ne bodo mogli kandidirati mediji, ki so v (prevladujoči) lasti javnih subjektov ali političnih strank.

Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko novi zakon določa tudi večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje nasprotja interesov, ki lahko vpliva na celovito obveščenost javnosti.

Prinaša tudi nov postopek presoje združevanja medijskih podjetij (medijske koncentracije). Po novem postopku bo moral regulator presojati koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko pomembno vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost. Za oceno koncentracij na medijskem trgu bo pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos).

Kritike prenosa ocene koncentracij na Akos

Ta rešitev je, kot je za Radio Slovenija poročala Lucija Dimnik Rikić, deležna kritik, češ da Akos z zakonom o medijih pridobiva preveliko moč – že zdaj namreč opravlja naloge na področju pošte, železnice, elektronskih komunikacij in operaterjev, opozarja odvetnik Cene Grčar: "Zdaj so dobili pa še tisk pod svojo jurisdikcijo. Vsaj v smislu koncentracije. Agencija, ki je strokovni organ na področju elektronskih medijev, recimo televizije, bo zdaj dobila še pristojnost presoje koncentracije tiskanih medijev. To je pa spet nekaj novega zanje."

Težava bi bila lahko tudi neodvisnost delovanja agencije, saj direktorja Akosa neposredno imenuje vlada. Ministrica za kulturo Asta Vrečko pomisleke zavrača in pojasnjuje, da tako ureditev zahteva evropska zakonodaja: "Akos je tukaj neodvisna agencija, ki lahko vodi take postopke. Zdaj mislim, da se s tem dejansko depolitizira in umika stran od ministrstva."

Zakon je lahko dober, vendar če se ne izvaja, težav na področju koncentracije ne bomo rešili, je za Radio Slovenija dejal odgovorni urednik Primorskih novic Denis Sabadin: "Saj mi smo že zdaj zadnjih 20 let imeli prepoved koncentracije in združevanja medijev, ampak pri tem nismo bili uspešni. Koncentracija se je izvedla in tu nazaj več ne moremo iti."

Akos opozarja, da nima dovolj kadrov

Predmet presoje bo vsak nakup medija, vsaka koncentracija. Odvetnik Grčar ocenjuje, da bodo ti postopki verjetno zelo dolgotrajni: "Ker če bo kakšna resna koncentracija, bomo imeli dva organa, ki bosta odločala na področju medijev. Eden je agencija za varstvo konkurence po svojih postopkih: finančno, trg, deleži. In Akos, ki bo odločal po svojih postopkih. In to bo lahko trajalo tri, štiri leta."

Na Akosu opozarjajo, da trenutno nimajo dovolj kadrovskih zmogljivosti za izvajanje novih pristojnosti. Tudi za področje presoje koncentracije bodo zato potrebovali več novih strokovnjakov, je še poročal Radio Slovenija.