Danes si je težko predstavljati, da so šele pred 60 leti odpravili zakone, ki so moškega postavljali za glavo družine in s tem v nadrejen položaj nad ženo. Vstop Slovenk v kulturno, družbeno in politično življenje je bil dolgotrajen proces.

Ženske v 19. in na začetku 20. stoletja v politično sfero niso bile vključene, še v javni sferi jim je bilo mesto natančno določeno. Pa vendar so si posameznice korak za korakom zagotavljale svoj prostor na različnih področjih in širile meje 'ženskega sveta'.

Stereotipne predstave o tem, naj žena skrbi le za dom, javno življenje pa prepusti moškim, so tako rušile številne Slovenke, ki so orale ledino v umetnosti, aktivističnem delovanju, šolstvu, zdravstvu in drugje.

V zadnjih 150 letih, odkar so prvič začeli govoriti o ženski volilni pravici, pa do današnjega časa se je ogromno spremenilo. Kdo in kaj so nekatere današnje ženske, smo nanizali spodaj. Povprašali smo jih, na kaj so in na kaj niso ponosne kot predstavnice ženskega spola - tako v okviru svoje vloge kot tudi v današnji družbi na splošno. Svoja razmišljanja pa so sklenile s sporočilom moškim in drugim ženskam.

Lidija Jerkič, sindikalistka: Ponosna sem na ženske. Ker napredujemo, in to bistveno hitreje kot naši ljubi predstavniki moškega spola. Gen trdoživosti v nas se krepi. Nasprotno se ne najdem v vprašanju, na kaj nisem ponosna. So stvari, ki jih bomo izboljšali in nadgradili in so stvar razvoja. Če pogledam skozi oči predsednice sindikata: preboje delajo ženske sindikalistke, res pa je, da so jim moški pripravljeni pri tem stati ob strani.
Sporočilo ženskam in moškim: Na svetu obstajamo oboji, tako ženske kot moški. Zato menda obstajajo številni razlogi. A prepogosto moškega ocenjujemo skozi družbeni ugled, žensko pa preko dolžine krila. Ko se bomo osvobodili bremena spolov, bo življenje teklo bolj gladko.

Melanija Fabčič, pevka: Ponosna sem na to, da se mi vsaj v zasebnem življenju ni treba ukvarjati s klišeji glede tega, kaj naj bi kot (biološko gledano) predstavnica ženskega spola bila; da me ljudje, ki so mi blizu, dojemajo najprej kot osebo, kot človeka in šele potem kot žensko, kar se mi zdi edino prav. Kar se tiče družbe na splošno in poklicnega življenja (tako v akademski sferi kot tudi v glasbeni), pa je položaj še vedno manj kot optimalen. Ne toliko z vidika priznavanja kompetentnosti/znanja in kakovosti dela na izbranem področju, ampak bolj (oz. včasih predvsem) z vidika finančnega vrednotenja le-tega. Diskriminacija še vedno obstaja, samo je prevzela bolj subtilne oblike, kar jo dela mogoče še nevarnejšo. Govorim o istem plačilu za isto delo, ne glede na spol in seveda o istih možnostih in pogojih za zasedanje vodilnih položajev.
Sporočilo ženskam in moškim: Naj ne pozabijo, da je prvi korak do spoznanja in razumevanja drugega (ne glede na to, katerega spola je), spoznanje samega sebe. Človekova kakovost se meri s stopnjo njegovega samospoznanja (in s tem ne mislim nič ezoteričnega). Pa: izogibajte se širjenju in potrjevanju klišejev (kot tistega o Veneri in Marsu) - vsi smo z istega planeta in sočasno tudi vsak s svojega, osebnega, nismo pa ločeni na "ženski" in "moški" planet!

Klementina Gartner, mama dvanajstih otrok: Ponosna sem, da mi je dano biti mati tolikim čudovitim otrokom in žena možu, ki celi družini daje moč in oporo. Ponosna sem, da so otroci do šole lahko pri meni, da sem z njimi v vseh pomembnih prelomnicah. V družbi pa mamico več otrok sprejemajo zelo različno, eni z občudovanjem, spet drugi s komentarji, ki lahko tudi močno prizadenejo. Danes imajo ženske pomembne vloge vsepovsod in s tem velikokrat pozabijo na prvinsko poslanstvo, biti mati in žena, oseba, ki dela dom domač in topel, kamor se družina rada vrača. Vsekakor pa je prav, da smo enakovredne moškim.
Sporočilo ženskam in moškim: Žene, ljubite svoje može, in možje, ljubite svoje žene, ker ste s tem najlepši zgled svojim otrokom in okolici!

Marta Tovornik, taksistka: Ponosna sem, da ženske vsak dan dokazujemo, da v nasprotju z večino moških uspešno združujemo tako družino kot kariero. V svojem poklicu opažam, da je vedno več žensk taksistk in da je odziv strank več kot pozitiven. Ponosna pa nisem na izgovore, ne morem, to je pretežko, to je moško delo ... želimo biti enakopravne do neke mere, ko se pojavi problem, pa je to kar naenkrat "domena" moških. Pri taksistkah pa nisem ponosna na izgovore, kot so ponoči, ne morem delati, ker je mož ljubosumen. Kaznim se poskušajo izogniti z lepim nasmeškom ...
Sporočilo ženskam in moškim: Ne smemo pozabiti na medsebojno spoštovanje, v sedanjem času si moramo pomagati na vseh področjih in pozabiti predvsem na slovensko značilnost ZAVIST.

Medeja Lončar, direktorica: Ponosna sem na to, da si lahko kot ženska neobremenjeno zastavljam enake cilje kot moški, da se ne obremenjujem s svojim

spolom, ampak da se usmerjam v svoje poslanstvo. V mojem osnovnem poklicu menedžerke se mi zdi bistveno, da se lahko kadar koli pogledaš v ogledalo in si zadovoljen s podobo, ki je posledica poštenega, etičnega ravnanja. Toliko bolj v obdobju, ko opažam, da postaja poklic, katerega smisel naj bi bilo odgovorno delo za dvigovanje vrednosti in zagotavljanje rasti zaposlenim v podjetju, podcenjen, marsikdaj celo osovražen. V zasebnem življenju poskušam preko svoje funkcije v Slovenski fundaciji za UNICEF prispevati k dvigovanju kakovosti življenja najbolj ranljivih družbenih skupin – otrok. Zadovoljna sem tudi, da sem lahko na svojem delovnem mestu in tudi zasebno relativno svobodna, neodvisna oseba - sploh v časih, ko veliko menedžerjev obeh spolov te svobode in neodvisnosti nima.
Sporočilo ženskam in moškim: Vsakdo mora začeti s spremembami na bolje pri sebi, pa bo tudi celotni družbi bolje.

Vladimira Bučevec, gasilka: Ponosna sem na to, da v gasilski organizaciji kar tretjino članstva predstavljajo ženske. So močno prisotne v operativi, se izobražujejo, so mednarodne sodnice in zasedajo tudi vodilna mesta v organizaciji. Žalosti pa me, da so še področja, v katerih so moški kolegi mnenja, da je gasilstvo domena moških ter da so ženske dobrodošle le za postrežbo v kuhinji in na veselici. Na srečo je takih okolij vedno manj.
Sporočilo ženskam in moškim: Medsebojno spoštovanje je ključ do pozitivne klime v družbi, sinergija med spoloma pa do uspeha na vseh področjih.

Tanja Novak, pilotka pri policiji: Ponosna sem, da letim zato, da pomagam. Da letim v pomoč drugim in za svoje veselje. Nisem pa ponosna na našo družbo, ker vsak raje nič ne naredi, da ne bi naredil kaj narobe.
Sporočilo ženskam in moškim: Ne bi dosegla tega, kar sem, če ne bi vztrajala, zato vsi naredimo kaj, vsaj poskusimo, pa četudi bo sprva narobe.

Ela Porić, pripadnica islamske skupnosti v Sloveniji: Kot pripadnica islamske veroizpovedi sem ponosna pripadnica islama, ki je ženskam zagotovil svobodo in pravice pred več kot 1400 leti. S svojim prihodom je prinesel revolucionarne spremembe, katerih del se je v sodobni zgodovini začel prakticirati pred dobrimi 100 leti s prvim zaznamovanjem dneva žena. Tako da z velikim ponosom nosim hidžab (naglavno ruto), ki me vidno identificira z islamom. Ne glede na vse negativne trende, ki so povezani z islamom, je islam miroljubna vera. Vsekakor pa z današnjim položajem nisem/mo zadovoljne, saj smo še vedno lahko priča ''ženski'' diskriminaciji tako na delovnih mestih kot tudi na drugih področjih.
Sporočilo moškim in ženskam: "Vadimo" medsebojno spoštovanje in upoštevanje, saj smo le skupaj vredni več.

Mojca Jež, znanstvenica: Ponosna sem, da sem bila dovolj vztrajna, ambiciozna in samoiniciativna, da sem za zdaj dosegla še vse, kar sem si zadala. Zelo mlada sem pridobila doktorat znanosti in že več let sem del zanimivega znanstvenega področja biomedicine in se ukvarjam z razvojem novih celičnih terapij. Pri svojem poklicu se ukvarjam z delovanjem celic na ravni posameznih molekul in s procesi, ki so prostim očem nevidni. Zato mi je kot protiutež temu v veliko veselje prosti čas preživljati v domači delavnici, v kateri se precej dobro znajdem. Veseli me tudi, da je vedno več izjemno uspešnih žensk (in moških) na vseh področjih – pri tem mislim tudi na mnoge svoje sodelavke. Hkrati pa menim, da odnos do znanosti pri nas, organizacija in financiranje raziskovalne sfere in spodbujanje malih visoko tehnoloških podjetij potrebujejo še precej izboljšav.
Sporočilo moškim in ženskam: Stremite k temu, da tako na zasebnem kot na službenem področju delate tisto, kar vas zanima.

Nadporočnica Jasna Strmole (vojakinja SV, misija KFOR na Kosovu): Ponosna sem, da živim v družbi, v kateri se ženske lahko uveljavljamo na skorajda vseh najrazličnejših področjih, kar še zdaleč ni samoumevno že v nam bližnjih državah. Ponosna sem na to, da mi uspe usklajevati svojo materinsko in partnersko vlogo s poklicno, da imam možnost v tradicionalno moškem poklicu, kar vojska je, dodati žensko noto. Nisem ponosna o svojih dvomih glede prihodnosti mojih otrok in družbe na splošno, na dejstvo, da otrokoma ne morem zagotoviti, da bo njuna prihodnost lepa, če se bosta potrudila. Živim pa v upanju, da bosta kmalu prevladala modrost in razum.
Sporočilo moškim in ženskam: Vsi se moramo naučiti razumeti in ceniti razlike med posamezniki. Ko bomo za vrednoto sprejeli in razumeli drugačnost, bo po mojem mnenju svet lepši.