Novi predsednik napoveduje, da bo ustavno sodišče še naprej igralo progresivno vlogo pri varstvu človekovih pravic. Foto: Ustavno sodišče
Novi predsednik napoveduje, da bo ustavno sodišče še naprej igralo progresivno vlogo pri varstvu človekovih pravic. Foto: Ustavno sodišče

Rok Čeferin, ki je ustavni sodnik postal septembra 2019, je od decembra 2021 že opravljal funkcijo podpredsednika ustavnega sodišča. 60-letni doktor prava, nekdanji odvetnik in direktor poznane odvetniške družbe Čeferin za prihodnja tri leta prevzema najprestižnejšo sodno funkcijo v državi.

Med glavnimi izzivi njegovega mandata bo med drugim utapljanje ustavnega sodišča v pripadu pritožb. Letno prejmejo okoli 2000 zadev, ki jih devet ustavnih sodnikov preprosto ne more rešiti, je Rok Čeferin pretekli teden dejal v pogovoru za STA. "Ni naša naloga, da delamo čim hitreje, ampak da sprejemamo kakovostne odločitve o zadevah, pomembnih za družbo," dodaja.

"Bistvena naloga prava človekovih pravic je, da se vzpostavi ravnotežje med pravicami, ki so v koliziji. S tem, ko priznamo eni pravici večji pomen, kot ji gre, nujno pretirano omejimo pravico na drugi strani tehtnice, zato ustavno sodišče ne sme biti aktivistično in širiti ali seveda ožiti obsega človekovih pravic."

Rok Čeferin

Da bi zmanjšali zaostanke, si na ustavnem sodišču želijo, da bi DZ vendarle sprejel ustavne spremembe, s katerimi bi ustavno sodišče razbremenili velikega pripada novih zadev. Ustavno sodišče namreč ni zgolj četrta sodna instanca, ampak je njegova vloga predvsem, da odgovarja na pomembna precedenčna ustavnopravna vprašanja, zato bi moralo imeti tudi možnost izbire, o katerih zadevah bo vsebinsko odločalo, je prepričan Čeferin.

Ustavne spremembe so tako po njegovem mnenju v interesu javnosti, "saj bodo ustavni pritožniki in pobudniki v takšnem primeru prišli do odločbe bistveno prej kot zdaj, ko je ustavno sodišče zasuto tudi z manj pomembnimi zadevami", pravi. "Če politika ne želi sprejeti tega koraka, potem to zelo obžalujem, ampak mi ne moremo poenostaviti odločanja o zadevah, ki pridejo pred nas. Ne smemo namreč dopustiti, da bi z reševanjem zadev tako hiteli, da bi trpela kakovost našega dela," je bil jasen in dodal, da lahko Slovenija zaradi zaostankov pričakuje tudi nove obsodbe ESČP-ja zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

"Kritike dobrodošle, pavšalni napadi na sodstvo destruktivni"

Kritike, ki letijo na sodstvo in jih občasno slišijo tudi na račun svojega konkretnega dela in odločitev, so po mnenju Čeferina dobrodošle. Sodstvo je namreč del oblasti in mora trpeti tudi kritike svojega dela. "Na to pristajamo, nikakor pa ne na pavšalne napade na sodstvo kot celoto brez argumentov," poudarja Čeferin. Žaljenje sodnikov in sodišč, ki smo mu priča v zadnjih tednih, je namreč lahko zelo destruktivno za družbo kot celoto, meni. "Kjer ni zaupanja v sodstvo, tudi ni pravne države," opozarja.

Prepričan je, da lahko ustavno sodišče za svoj ugled skrbi le s kakovostnimi odločbami varovanja človekovih pravic, ustave in zakonitosti. "In končno tudi s tem, da bomo tako ravnali ne glede na nasprotovanja ali drugačna pričakovanja različnih centrov moči v družbi," dodaja.

Vtis, ki se je ustvaril v javnosti, da je ustavno sodišče sestavljeno "iz levih in desnih", Čeferin označuje kot zavajajoč. "Pri odločanju v konkretnih primerih ni dveh taborov, v različnih zadevah se večina glasov zbere med različnimi sodniki in sodnicami. Veliko odločb pa je sprejetih tudi soglasno."

"Bistveno za ustavnega sodnika ali sodnico je, da je dober pravnik, pogumen, da se ne ukloni pritiskom in da ni ideološko do te mere obremenjen, da bi to lahko vplivalo na njegovo delo," pravi.

Rok Čeferin se bo na mestu predsednika moral spopasti z množico zadev, ki jih ustavnemu sodišču ne uspe reševati dovolj hitro. Želi si, da bi državni zbor z ustavnimi spremembami sodišču omogočil, da bi samo odločalo o vsebinah, ki jih bo obravnavalo. Foto: BoBo
Rok Čeferin se bo na mestu predsednika moral spopasti z množico zadev, ki jih ustavnemu sodišču ne uspe reševati dovolj hitro. Želi si, da bi državni zbor z ustavnimi spremembami sodišču omogočil, da bi samo odločalo o vsebinah, ki jih bo obravnavalo. Foto: BoBo

Po menjavi na vrhu še menjava v sestavi sodniške ekipe

Sicer pa bo ustavno sodišče vstopilo v novo leto tudi v pričakovanju sprememb v njegovi sestavi. Prihodnje leto poteče mandat dvema ustavnima sodnikoma, Špelci Mežnar in Marku Šorliju, leto zatem pa še Klemnu Jakliču in Mateju Accettu.

Čeferin si želi, da bodo izvoljeni po strokovnih in etičnih merilih, da bodo to zrele osebe z različnih pravnih področij, "ki ne bodo nastavljene s strani politike zato, da vračajo uslugo tej isti politiki". "To bi bilo zelo slabo," poudarja.

Meni tudi, da bi bilo koristno, da bi se predsednica republike z ustavnim sodiščem posvetovala o tem, kakšne profile pravnikov potrebujejo. "Če nič drugega, vemo, katera znanja potrebujemo. Če bo sodišče na primer zapustil strokovnjak za evropsko pravo, potem bi bilo koristno, da bi bil novi sodnik ali sodnica strokovnjak s tega področja," pravi.

Letos bo sicer minilo 33 let od sprejema ustave samostojne Slovenije, ki jo je tedanja skupščina sprejela 23. decembra 1991 in je pomenil osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije tudi v pravnem smislu. Na ta dan od leta 1997 praznujemo dan ustavnosti.

Na ustavnem sodišču ga, kot vsako leto, zaznamujejo s slavnostno sejo. Vodil jo bo novoizvoljeni predsednik Rok Čeferin, slavnostni govornik pa bo predsednik belgijskega ustavnega sodišča Luc Lavrysen.