Romi po vsem svetu 8. aprila praznujejo svetovni dan Romov. S tem se spominjajo prvega svetovnnega kongresa Romov, ki je bil organiziran leta 1971 v Londonu.

Medtem ko je ob letošnjem svetovnem dnevu Romov ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo podalo oceno, da je "romska skupnost s svojo zavzetostjo, organiziranostjo in pripravljenostjo na sodelovanje ter z iskanjem ustreznih rešitev za izboljšanje položaja svojih pripadnic in pripadnikov v zadnjih letih doživela velik napredek", pa nevladne organizacije kot tudi urad varuha človekovih pravic RS opozarjajo na nemogoče bivanjske razmere Romov predvsem v JV Sloveniji.

Posebno poročilo Varuha človekovih pravic RS o bivanjskih razmerah Romov v JV Sloveniji 2012 tako opozarja na slabe bivanjske pogoje Romov na Dolenjskem, ki bivajo v nelegalnih naseljih, zaradi česar jim nenehno grozi prisilna odstranitev, hkrati pa nimajo dostopa do osnovnih komunalnih storitev.

Po mnenju urada varuha človekovih pravic je prav pravna in komunalna urejenost romskih naselij osnovni pogoj za to, da bo lahko država začela dosledno izvajati svojo (prisilno) oblast in nadzor nad zakonitostjo romskih dejanj.

Pravno in komunalno urejanje romskih naselij, ki spominjajo na socialna geta (slume) v nerazvitem svetu, pa je država v največji meri prepustila lokalnim skupnostim, ki so po mnenju varuha človekovih pravic v številnih primerih neučinkovite oziroma prihaja na prelaganje odgovornosti iz občin na državo in obratno.

Zaradi gospodarske in finančne krize ter vsesplošnega varčevanja je tudi vedno manj proračunskih sredstev, namenjenih za izboljšanje romske infrastrukture.

Varuh človekovih pravic je v svojem lanskem poročilu opozoril tudi na številne konflikte med večinskim lokalnim prebivalstvom in Romi na Dolenjskem, saj naj bi bili nekateri deležni hudih groženj zaradi opozarjanja javnosti na nemogoče življenjske razmere.

Lokalno prebivalstvo pa na drugi strani neprestano opozarja na neodzivnost organov pregona ali inšpekcij na številna domnevna kazniva in druga protipravna dejanja, ki naj bi jih zagrešili nekateri Romi.

Poziv vladi, naj zagotovi dostop do pitne vode
Na številne diskriminacije romskega prebivalstva predvsem v JV Sloveniji opozarja tudi Amnesty International Slovenije (AIS). S pozivom slovenski vladi - podpisovanje poteka do 10. maja - slovenske oblasti pozivajo k zagotovitvi dostopa do pitne vode vsem prebivalcem brez diskriminacije ter hkrati pozivajo tudi na pravno ureditev vseh romskih naselij, s čimer bi bili njihovi prebivalci varni pred prisilnimi izselitvami.

AIS je leta 2011 objavil poročilo njihove poldrugo leto trajajoče raziskave Vzporedna življenja: Romom v Sloveniji nista zagotovljeni pravici do ustreznega bivališča in vode, v kateri so ugotovili, da kar 20 do 30 odstotkov romskih naselij na JV države nima dostopa do pitne vode.

Zaradi lastnih kadrovskih omejitev AIS glede problematike Romov deluje le na področju Grosuplja, Ribnice, Škocjana in Krškega, kjer obstajajo naselja ali deli naselij z najslabšimi bivanjskimi pogoji. Ob tem poudarjajo, da tovrstna naselja obstajajo tudi drugod, denimo v Novem mestu in Beli krajini.

"Poudarjamo pa, da so izzivi rešljivi - če oziroma ko bo za to tudi politična volja na nacionalni in lokalni ravni. Ko bo politična volja, da vsi ljudje v naši državi živijo dostojno in z dostopom do vode, bo izziv rešen v zelo kratkem času," pravijo na AIS-u. Ne nazadnje tudi populacija v teh naseljih ni tako številčna, da ne bi bilo mogoče problematike primerno rešiti.

Po podatkih AIS-a v romskem naselju v Ribnici, kjer ni dostopa do vode, živi okoli 30-40 Romov, v Ponovi vasi ter na robu Smrekca v Grosuplju nekaj deset, v Škocjanu pa je brez lastnega dostopa do vode še 16 družin.

Diskriminatoren odnos celo pri Rdečem križu
Pri svojem delu so v AIS-u naleteli tudi na nekatere druge diskriminacije, povezane z romskim prebivalstvom. Tako naj bi bilo problematično tudi omejevanje dostopa do trga neprofitnih stanovanj. Nekatere občine namreč ne zagotavljajo neprofitnih stanovanj. Bodisi sploh ne objavljajo razpisov bodisi so merila postavljena tako, da dejansko izključujejo romsko prebivalstvo.

"Pogosto Romi naletijo na diskriminatoren odnos tudi na občinah, šolah ali centrih za socialno delo. Lani so v primeru Vranovičev sosedje namesto sobivanja skušali priseljene Rome odstraniti iz svoje sredine. Nekateri Romi z Dolenjskega so se nam pritožili zaradi neenakega dostopa do Rdečega križa. Zaskrbljujoča je bila pred leti denimo izjava župana Žužemberka, da na občini spremljajo, kdo se priseljuje v občino, pri čemer je nakazal, da bi priselitev Romov, četudi zakonito, preprečili," opozarjajo na AIS-u.

Njihova opozorila na diskriminacije romskega prebivalstva pa prej naletijo na negativen kot pozitiven odziv. "Ker AIS naslavlja najtežje teme, je odziv lokalnih oblasti pogosto negativen ali v smislu, da pravni red tega ne omogoča, pri čemer naši sogovorniki običajno ne upoštevajo vidika človekovih pravic. Tu bi se dotaknil tudi odnosa države, ki poudarja, da je za dostop do pitne vode nujno, da se spoštuje domači pravni red - ki pa je enostavno v nasprotju s pravom človekovih pravic," še dodajo na AIS-u.

Pogled od znotraj
Romski novinar Bogdan Miklič že vrsto let spremlja življenje slovenske romske skupnosti, še posebej na Dolenjskem. Glede diskriminacije Romov pravi, da si jo lahko razlaga vsak po svoje.

"Sam ugotavljam, da na Dolenjskem že od nekdaj velja neko sovraštvo in nesožitje do Romov. Starši svoje otroke, ki imajo romske sošolce, učijo, naj se izogibajo Romov, naj se jih recimo ne dotikajo. To se ne bi smelo dogajati," glede slabega odnosa večinskega prebivalstva do Romov prav Miklič.

Ena izmed težav, s katerimi se srečuje, je dejstvo, da so vsi Romi obravnavani preveč enako. Toda kot med Romi je tudi veliko izobraženih ljudi, ki delajo v različnih poklicih.

"Med Romi je veliko sposobnih ljudi, ki bi radi živeli enako življenje kot večinsko prebivalstvo. Težave so v tem, da Romi težko pridejo do zaposlitve, ker je slovenščina za njih tuji jezik in ker odraščajo v drugačnem okolju. Starši jih doma ne podpirajo pri šolanju, tako ne končajo niti osnovne šole. Neizobraženi Romi pa ne dobijo zaposlitve," pravi Miklič, ki opozarja, da je pri zaposlitvi večkrat ovira že dejstvo, da gre za Rome.

V zadnjih letih je sicer tudi nekaj več romskih otrok v šolskih klopeh, vendar je to po Mikličevih besedah posledica strožje zakonodaje. "Če romski otroci pogosto izostajajo v šoli, so njihovi starši prikrajšani pri socialnih transferjih, kar pomeni, da se jim trga del socialne pomoči ali pa dobijo denarno kazen," razlaga in dodaja, da se šole bolj redko odločajo za sankcije in se raje skušajo dogovoriti s starši, da pošiljajo otroke v šole. "Pristojne službe, ki se ukvarjajo z Romi, so premalo ostre v kaznovalni politiki," poudarja romski novinar.

Med Romi na Dolenjskem tudi ni več selitev iz kraja v kraj. Številni Romi so si kupili zemljišča, ki jih lahko v nekaterih naseljih ugodno kupijo in si na njih postavijo bivališča. "Dogaja se, da se še vedno številni mladi Romi poročajo na "romski" način. Še pred zaključkom osnovne šole pari pobegnejo od doma in dekleta zelo mlada zanosijo. To so stvari, ki so še vedno romska tradicija," še dodaja.

Največ premikov na področju izobraževanja
Na podlagi vladnega poročila o položaju romske skupnosti v Sloveniji iz lanskega novembra je po mnenju MNZ-ja največ pozitivnih premikov mogoče opaziti na področju vzgoje in izobraževanja. Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Sloveniji je tako prinesla uvedbo romskega pomočnika, izbirni predmet romska kultura in ukrepe za večje vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo.

Poleg tega na MNZ-ju ugotavljajo, da je v zadnjih letih prišlo tudi do pomembnih varnostnih premikov. K temu so precej prispevale preventivne dejavnosti policije in mediacija pri reševanju konfliktov med pripadniki romske skupnosti ter med Romi in večinskim prebivalstvom.

Počasni premiki pri razmerah za bivanje
Manj napredka je zaznati na področju zdravja in bivanjskih razmer, zato na MNZ-ju zatrjujejo, da bodo na teh dveh področjih v okviru svojih pristojnosti okrepili prizadevanja. Strokovna skupina za reševanje prostorske problematike romskih naselij, ki je delovala pri nekdanjem ministrstvu za okolje in prostor, je pripravila strateški okvir za urejanje romskih naselij, vendar je od pripravljenosti občin odvisno, ali bodo gradivo uporabile.

Na MNZ-ju glede bivanjske problematike poudarjajo, da je skladno z veljavno zakonodajo področje urejanja prostora in prostorsko načrtovanje izvirna pristojnost občin, državni resorji pa s svojimi finančnimi spodbudami v okviru javnih razpisov skrbijo za ureditev osnovne infrastrukture znotraj romskih naselij. Tak razpis za leto 2013 je trenutno odprt na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Dodatno spremljanje položaja Romov
Položaj romske skupnosti skladno z zakonom spremlja tudi vladna komisija za zaščito romske skupnosti, katere člani so poleg predstavnikov državnih organov tudi predstavniki romske skupnosti in občin, kjer živijo Romi. V njenem okviru je bila oblikovana posebna delovna skupina za spremljanje realizacije projektov sofinanciranja osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih.

Po zatrjevanju MNZ-ja bo delovna skupina tudi v prihodnje obiskovala občine, v katerih živijo Romi, še zlasti na Dolenjskem, kjer je največ romskih naselij brez urejene komunalne infrastrukture.