Predsedujoči ESS-ja Jakob Počivavšek je pojasnil, da sta se zgodila zaplet in zastoj v socialnem dialogu zaradi zahteve delodajalskih organizacij, da se seje ESS-ja udeleži predsednik vlade Robert Golob in na kateri bi obravnavali težave na področju socialnega dialoga, ki jih zaznavamo vsi skupaj pri delovanju nekaterih ministrstev. Ker se je premier Golob opravičil, se delodajalci seje ESS-ja niso želeli udeležiti.

"Gre za dejstvo, da niso zagotovljene razmere, ki bi omogočale, da se v socialnem dialogu lahko zakoni ustrezno obravnavajo, da se rešitve predebatirajo, kar je tudi ključno. Poleg tega, da pravila o delovanju ESS-ja niso spoštovana. To velja tudi za zadnji primer, ki se nanaša na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada sprejela, še preden ga je obravnaval Ekonomsko-socialni svet," je dejal Počivavšek, ki je ob tem poudaril, da razlog neobravnave zakona o dolgotrajni oskrbi ni zgolj v tem, da seja ESS-ja ni bila izvedena.

"Gradivo za ta zakon je prišlo manj kot 24 ur pred sejo, tako da tudi če bi seja bila izvedena, zelo verjetno Ekonomsko-socialni svet zakona ne bi obravnaval. Gre za pomemben zakon, ki vzpostavlja nov steber socialnega zavarovanja, ki se tudi v pomembnem delu financira s prispevki, zato je nujno, da bi bil predebatiran na Ekonomsko-socialnem svetu," je poudaril predsednik ESS-ja, vendar je opomnil, da se sindikati glede tega zakona z delodajalci strinjajo le v tem, da so bila kršena pravila ESS-ja, medtem ko vsaj sindikalna stran zakonske rešitve podpira.

Vlado in ministrstva je pozval, naj spoštujejo pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta, da mora biti pri sprejemanju zakonov in reform "danega dovolj časa tako za javno obravnavo ter predvsem za socialni dialog, da se rešitve lahko natančno pretehtajo, da se osvetlijo z vseh vidikov in da so zaradi tega lahko te rešitve tudi boljše in bolj legitimne ter jih je tudi lažje implementirati v praksi".

"Kritični smo do tega, da vlada ne daje dovolj prostora in ne spoštuje postopkov, ki so namenjeni socialnemu partnerstvu. Do predsednika vlade, da ne pride na ESS in pojasni odnosa vlade do socialnega partnerstva. Kar mene skrbi, je, da imam občutek, da ima vlada neki zunanji odnos partnerstva, da je to nekaj, kar je sicer potrebno, sicer pa otežuje in zapleta stvari, ko bi morale priti hitreje do cilja. Dokler vlada ne bo razumela, da gre za enega ključnih elementov pri doseganju soglasja, ki ima široki konsenz v družbi in tudi vsaj principialno obet stabilnega delovanja take zakonodaje, stvari ne bodo dobre," pa je dejal predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Usoda zakona o dolgotrajni oskrbi pa je po mnenju sindikalistov precej negotova. "Zakonu se zato, vsaj po moji oceni, obeta precej težka pot do uveljavitve. Slišimo že ene pozive k referendumu," meni Lidija Jerkič iz ZSSS-ja in dodaja, da bo zakon imel v nadaljevanju bistveno več težav, kot bi jih imel sicer, ker se je obšel socialni dialog.

Sindikati podpirajo spremembe zakona o delavnih razmerjih

V sindikalnih centralah, kot je poročal STA, podpirajo osnutek novele zakona o delovnih razmerjih, ki je od ponedeljka v javni obravnavi.

Ministrstvo za delo je prvi osnutek novele pripravilo konec lanskega leta, pogajanja v okviru posebne pogajalske skupine ESS pa so se začela decembra. Četudi za pretekli četrtek napovedanih zadnjih pogajanj skupine ni bilo, prav tako osnutka ni obravnaval ESS kot celota, sindikati rešitve podpirajo, pogajanja pa so zanje končana.

Jakob Počivavšek je opozoril, da so delodajalci pravzaprav ves ta čas zavirali postopek usklajevanj.

V primeru teh pogajanj se je izkazalo, da včasih "pravila, ki so orodje za to, da stvar funkcionira, postanejo izgovor za to, da se vsebinsko ne lotimo stvari, ki nam najbolj ne dišijo", je bil do delodajalcev kritičen Branimir Štrukelj, saj so se po njegovih besedah ves čas sklicevali na postopke, zapisnike, izpuščali srečanja, podaljševali. "Skratka, očitno izgovarjanje, očitno manipuliranje, če hočete, ki je kazalo na to, da niso pripravljeni ugrizniti v to jabolko, ki bi prineslo nekaj izboljšav delavski strani," je dejal.

Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber se je strinjal, da tokrat predlagane spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki velja za malo delavsko ustavo, niso reformne, "predstavljajo pa obliž na nekatere rane, ki jih je nujno treba zaceliti".

Med ključnimi novostmi je poudaril dodatno zaščito sindikalnega zaupnika pred odpovedjo delovnega razmerja. Če bi sindikalni zaupnik v sodnem postopku uveljavljal nezakonitost odpovedi, bi se namreč zadržanje odpovedi po novem podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji. Zadovoljen je tudi, da bo imel zaposleni, ki prejme pisno opozorilo pred odpovedjo, v prihodnje možnost obrambe v smislu odgovora na očitke.

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen je k temu dodal še zaostritve agencijskega dela.

Glede na to, da se s pogajanji, tako kot so se jih lotili delodajalci, ne da priti do nobenega cilja oz. spremembe, sindikati od vlade pričakujejo, da spremembe čim prej pošlje v DZ, je povedal predsednik Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost Albert Pavlič.

Osnutek novele bo v javni obravnavi do 10. julija. Na vladi naj bi bil zelo kmalu, saj se s sprejemom mudi zaradi implementacije dveh evropskih direktiv.

Ogorčeni tudi delodajalci

Na pomanjkanje socialnega dialoga opozarjajo tudi delodajalci. Poleg tega, da je bil zakon o dolgotrajni oskrbi na vladi sprejet brez obravnave na ESS-ju, je ministrstvo za delo v javno razpravo poslalo zakon o delovnih razmerjih.

"Govorimo o tem, da je to kršitev ministra za delo, ki je hkrati glavni predstavnik vlade na ESS-ju, govorimo, da je to tudi proti mednarodnim pravilom, tako da to je spet tipičen primer kršitev, to se nikoli ne bi smelo zgoditi," je za Radio Slovenija opozoril Mitja Gorenšček z GZS-ja.

Ministrstvo: Pogajanja se bodo nadaljevala

"Ministrstvo v postopku obravnave novele ni kršilo pravil socialnega dialoga na ESS-ju. Razprava in pogajanja o predlogu novele še vedno potekajo na vseh ravneh. Tako v okviru socialnega dialoga, med ministrstvi v medresorski obravnavi ter v dialogu s civilno družbo v javni razpravi. Končna različica predloga novele, ki jo bo ministrstvo posredovalo v odločanje na vlado, bo torej odvisna od razprav na vseh omenjenih ravneh," so v sporočilu za javnost poudarili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Časovnica obravnave novele, vključno z začetkom javne razprave, je bila po njihovih navedbah socialnim partnerjem predstavljena na zadnji seji ESS-ja na začetku junija, kjer da so napovedali, da lahko pogajanja v povezavi z zakonom potekajo tudi v času njegove javne obravnave. To dopuščajo tudi veljavna pravila o delovanju ESS-ja, so zatrdili.

Sorodna novica Predlagane spremembe na trgu dela: 30-urni delovnik, pravica do odklopa, lažje do dela na domu ...

Kot so spomnili, so skladno s časovnico za pretekli četrtek pripravljali še eno srečanje posebne pogajalske skupine ESS-ja, a so delodajalci dan pred tem udeležbo odpovedali. Dodali so, da se je skupina od 6. decembra, ko je zasedala prvič, sešla na desetih sejah, pogajanja pa da so potekala po več ur. "V tem času se je ministrstvo opredeljevalo do zahtev socialnih partnerjev in se z njimi sestajalo tudi zunaj rednih terminov. Na podlagi razprav in stališč smo pripravili različne kompromisne različice, kjer smo prisluhnili pripombam obeh strani, ponujali smo tudi dodatne termine za usklajevanja in tako dalje," so zapisali na resorju, na čelu katerega je minister Luka Mesec.

Po socialnim partnerjem predstavljeni časovnici naj bi bil osnutek novele pretekli petek tudi na splošni seji ESS-ja, a je bila tudi ta po odločitvi delodajalcev, da se je zaradi odsotnosti premierja ne udeležijo, odpovedana. Na ministrstvu za delo so navedli še, da se je ESS na junijski seji seznanil tudi z vmesnim poročilom pogajalske skupine in načrtovanimi dejavnostmi.

"Osnutek novele zakona o delovnih razmerjih smo bili v javno razpravo primorani vložiti zaradi časovne stiske, ki je povezana s sprejemom dveh evropskih direktiv. Če jih ne sprejmemo do 1. avgusta, bo Slovenija plačevala pogodbene kazni, na kar smo socialne partnerje tudi večkrat opozorili na pogajanjih," so poudarili.

Sodelovanje ESS-ja pri pripravi predpisov mora po njihovih navedbah potekati ob upoštevanju rokov, ki vladi in DZ-ju omogočajo "normalno izpolnjevanje njunega sprejetega letnega programa, kar je bilo v tem primeru onemogočeno".