o parlamentarnih počitnicah je na vrsti delo – pa je do prihodnjih volitev še čas za obljubljene reforme? In koga lahko resno skrbi zaradi nizke javnomnenjske podpore? Vse to so v Tarči komentirali: Vladimir Prebilič (Vesna), Asta Vrečko (Levica), Matjaž Han (SD), Žan Mahnič (SDS), Matej Tonin (NSi), namesto Klemna Boštjančiča je Svobodo zastopal Matej Arčon. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Delo na minimalni plači ali življenje na sociali?

Nina Cankar, tajnica na ljubljanski osnovni šoli Danile Kumar, za svoje delo ne zasluži niti minimalne plače – država ji razliko doplačuje. Skupaj s prehrano in prevozom mesečno zasluži 1030 evrov neto, poroča novinarka Tarče Anja Šter.

Mati dveh otrok, po izobrazbi diplomirana inženirka zoologije, meni, da je to premalo za tako odgovorno delo. "Nismo razsipniški. Ko gremo v trgovino, gledamo, kaj bomo kupili. Luksuza ni. Skozi mesec preštevamo, koliko damo za otroke, prehrano, oblačila," je opisala svoj položaj. Zdi se ji, da je minimalna plača postala pravilo, neke vrste zajamčen dohodek.

Njena nizka plača je presenetila tudi ravnateljico šole Mojco Mihelič. "Ko ste me prosili za podatke in ko sem to videla, sem bila šokirana. Vedela sem, da so naše čistilke, pomočniki v kuhinji in še kdo pod minimalno plačo. Da pa je tudi tajnica, ki je izobražena gospa z veliko leti delovnih izkušenj, sicer ne v javnem sektorju, je bilo to zame šokantno, ker vem, kako odgovorno delo opravlja," je dejala.

Zaradi pomanjkanja zaposlenih ima že vsak četrti dom upokojencev prazne postelje. Lahko se resno vprašamo, kdo bo skrbel za čedalje več ostarelih. Tarča je pridobila in analizirala seznam izplačil v enem od domov za ostarele. Od 148 zaposlenih zavod skoraj polovici doplačuje do minimalne plače. To so bolničarji negovalci, oskrbovalci, strežnice, natakarji, telefonisti ... 90 odstotkov zaposlenih v domu ne dosega niti povprečne slovenske plače.

Medtem se v eni od zavarovalnic hvalijo z rekordnimi večdesetmilijonskimi dobički, tamkajšnja zaposlena v računovodstvu pa komaj pride čez mesec. Zaradi pritiskov želi ostati anonimna. "Dvajset let sem zaposlena na firmi. Neto s hrano in vožnjo dobim 1200 evrov, kar se mi zdi absolutno premalo za delo, ki ga opravljam. [...] Konec meseca moram že prav brskati denar, da pridemo skozi mesec. Nekaj dam za najemnino, ker sem podnajemnica, potem so stroški, kar ostane, je za hrano." Luksuza si po lastnih besedah ne privošči.

Nismo postali ne druga Švica, še daleč smo od sosednje Avstrije. Glede na podatke lahko rečemo, da smo država revnih: več kot polovica vseh zaposlenih ima plačo, nižjo od 1240 evrov. "Marsikdo je raje na podporah, kot da bi šel delat, ker se mu z vsemi dodatki, socialnimi transferji bolj splača biti doma. Ker ko potegne črto, suma sumarum, dobi skoraj več ali več kot jaz, ki delam, ki sem v službi," je potožila tajnica Nina Cankar.

Sorodna novica DZ sprejel priporočila za učinkovitost reševanja romskih vprašanj

Ob trenutni romski tematiki se je znova odprla debata o sistemu socialnih pomoči, ki očitno ne spodbuja ljudi k delu. Štiričlanska družina s staršema na minimalni plači ob koncu meseca prejme le 400 evrov več kot tista, kjer sta oba starša brezposelna in prejemata socialno pomoč.

"Kar me večkrat zmoti pri razgovorih, je naslednje. Oseba, s katero se pogovarjamo in ji ponudim delovno mesto, začne navajati take razloge, ki jih ne moremo sprejeti. Če gre za čistilko, reče, da ne more delati na višini. Ko ji povem, da čistilke pri nas ne smejo delati na višini, ji pa ne ustreza nekaj drugega. Skratka, navaja drug razlog za drugim. Na koncu neposredno vprašam: 'Vi torej v resnici ne želite službe?' - 'Ne,'" je izkušnje opisala ravnateljica OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič.

Od napovedi davčne reforme do nezadovoljstva

Sorodna novica Izhodišča davčne reforme: Razbremenitev plač z letom 2024, leta 2025 predviden davek na premoženje

Od pred letom in pol napovedanih ukrepov davčne reforme na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju praktično ni ostalo nič. Zdaj finančni minister Klemen Boštjančič napoveduje kozmetične popravke davčne zakonodaje, ki so takoj naleteli na upor dela javnosti.

"To so res kozmetični popravki. Z vidika davčnih dodatnih prilivov je to nič. Moje mnenje je, da zelo zamujajo. Verjetno bi morali v prvem letu pravilno skomunicirati, česar niso, v katero smer bi želeli voditi spremembe, in potem v drugem letu to tudi narediti. To, kar zdaj predlagajo, je več škode kot koristi. Menim, da je boljše, da nič ne naredijo," je komentiral ekonomist Marko Jaklič.

Sorodna novica Kakšni so predlogi davčnih sprememb, ki nas čakajo v letu 2025?

Finančni izkupiček načrtovane ministrove dodatne obremenitve normiranih espejev pa znese vrednost ene stavbe na Litijski in prenosnih računalnikov ministrstva za digitalno preobrazbo: 12 milijonov evrov.

"To, kar trenutno pri nas počnemo – na to bi res želel opozoriti –, je ravno nasprotje od tega, kar je politika na začetku obljubljala. Razbremenitev plač. Tudi to na področju normirancev v bistvu pomeni povečevanje obremenitve plač," je nadaljeval Jaklič.

Finančno ministrstvo vztraja: normirani espeji predstavljajo nelojalno konkurenco drugim oblikam dela. Redno zaposleni ob mesečnem neto dohodku štiri tisoč evrov plača blizu štiri tisoč evrov davkov, normiranec ob enakem prejemku plača 700 evrov davkov.

Espeji so bili priljubljena oblika dela tudi med številnimi ministri pred vstopom v to vlado. Okoljski minister Bojan Kumer se je kar 20 let ukvarjal s trgovino in posredništvom. Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu, je s svojim espejem poslovno svetoval med letoma 2019 in 2020. Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je imela devet let popoldanski espe za računalništvo in oblikovanje. Tudi zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel je imela do lani svoj espe za izobraževanje in svetovanje s področja ekonomije. Administrativne storitve pa je prek svojega espeja do leta 2022 ponujala tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Osem let je imel svoj espe za stike z javnostjo tudi finančni minister Klemen Boštjančič, ta popoldanski normirani espe je zaprl malo pred nastopom položaja ministra.

Je v tem mandatu še čas za uresničitev kakšne od obljubljenih reform?

Finančni minister in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič je ponosen, ker vlada še naprej izvaja reforme. "Ponosen sem na to, da naša vlada izrazito vztraja naprej pri zdravstveni reformi. Izvedli smo že nekaj deset, če ne 100 ukrepov," je izjavil.

Sorodna novica Zakon o zdravstveni dejavnosti bo ločil javno in zasebno zdravstvo

A splošni občutek v javnosti je, da se zdravstvo še naprej seseda, je poročal novinar Tarče Žan Dolajš.

Sorodna novica Bo vlada uresničila obljubo o ukinitvi "zdravniških dvoživk"?

Pred evropskimi volitvami je predsednik vlade Robert Golob zdravstveno politiko znova poudaril kot dokaz vladne odločnosti. Obljubil je prepoved tako imenovanih zdravniških dvoživk. "Delo v zasebnih institucijah bo v prihodnje bistvo bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano," je povedal maja letos.

Predlog zakona, ki ga je Tarča pridobila neuradno, pa te obljube ne izpolnjuje. "Zdravstveni delavec, ki je zaposlen pri javnem zdravstvenem zavodu [...] lahko zdravstvene storitve opravlja le pri drugem izvajalcu znotraj javne zdravstvene mreže," med drugim piše v zakonu. Še vedno bi bilo torej dovoljeno, da zdravniki iz javnih ustanov popoldne delajo pri koncesionarjih, ki so sicer del javne mreže, a imajo zasebna podjetja.

Nadaljujejo se tudi kadrovski pretresi na ministrstvu za zdravje. Kmalu bo odšla državna sekretarka Eva Vodnik. Namesto nje se na ministrstvo vrača Iztok Kos, ki je bil del prvotne ekipe nekdanjega ministra Danijela Bešiča Loredana, a je bil tudi eden prvih, ki jo je zapustil. Razlogi za odhod Eve Vodnik so osebni, sporočajo z ministrstva. Neuradno pa je slišati, da so zamenjavo zahtevali ljudje, ki ne delajo na ministrstvu. Kadrovskim menjavam na zdravstvu torej ni videti konca.

Politična ura medtem neusmiljeno teče. Poznavalci dajejo vladi le še kakšno leto časa za resno vsebinsko delo, nato se bo začel predvolilni ples.

Igor Lukšič, politik, politolog in nekdanji predsednik SD-ja, je dejal naslednje: "Mislim, da ta vlada ne bo imela kaj dosti za pokazati. To tudi sama spoznava, zato se trudi s temi piarovskimi akcijami, s prisotnostjo v medijih, z raznoraznimi medijskimi triki, ki zapolnjujejo to vsebinsko praznino. Tako da bo to eden slabših mandatov, žal v obdobju, ko je svetu in Sloveniji šlo zelo dobro." Lukšič meni, da je za zdaj najrealnejši cilj dogovor s sindikati javnega sektorja.

Sorodna novica Feketija: Pokojninska blagajna ni nevzdržna, v bistvu je v dobri kondiciji

Sorodna novica Vlada na dopisni seji potrdila predlog davčnih sprememb

Kje so preostale reforme?

Vlada je sprva napovedovala davčno reformo, a jo zamenjala s poskusi davčnih sprememb. Časovnica napovedane pokojninske reforme, nad katero bedi Luka Mesec, se zamika. Napovedana gradnja stanovanj ne sledi predvolilnim napovedim, milijarda za stanovanja še zdaleč ni uzakonjena – vlada je za zdaj potrdila le izhodišča za zakon o gradnji javnih stanovanj, čeprav je pred evropskimi volitvami všečno govorila, kot da je milijarda že pripravljena.

Sorodna novica DZ: Vladnemu predlogu novele stanovanjskega zakona napovedana podpora, opozicija kritična

Sorodna novica KPK pri nabavi 13.000 računalnikov zaznal več korupcijskih tveganj

Ministrstvo za solidarno prihodnost pa je pred tremi dnevi objavilo približno 70 tisoč evrov vreden razpis, s katerim šele išče zunanje svetovalce za pripravo stanovanjske zakonodaje.

Vlada še vedno išče obrambnega ministra, še vedno jo preganja 13.000 računalnikov, ki jih je na vrat na nos kupila ministrica za digitalno preobrazbo, ki jo čaka že druga interpelacija v tem mandatu. Implementirati je treba tudi voljo ljudstva, izraženo na referendumih.

Sorodna novica Volivci podprli vsa štiri referendumska vprašanja, nekateri zakonski predlogi že pripravljeni

"Socialni demokrati pričakujemo, da bodo resorna ministrstva prišla tudi z zakonskimi predlogi," je to komentiral vodja poslancev SD-ja Jani Prednik. Gibanje Svoboda, ki je predlagalo referendume, pojasnjuje, da so ustanovili delovne skupine, delo pa se je začelo že pred počitnicami. "Zakonodaja, ki bi uresničila na referendumih izraženo voljo volivk in volivcev, je v pripravi. Naš cilj je, da so nekateri zakonski predlogi v zakonodajni postopek vloženi do konca leta," sporočajo iz Svobode.

Koga lahko resno skrbi zaradi nizke javnomnenjske podpore?

Koalicija nujno potrebuje kakšen vidnejši uspeh. SDS je poleti v anketah namreč še povečal prednost pred Gibanjem Svoboda. SD se je po pretresih v stranki nekoliko stabiliziral, medtem ko Levica glede na zadnje ankete sploh ne bi prišla v parlament.

Zaposlovanje in trošenje na ministrstvu za kulturo

Na Asto Vrečko in njeno stranko v zadnjih tednih letijo še očitki o ekscesnem zaposlovanju na ministrstvu za kulturo. Tam se je nabralo 74 novih zaposlitev aktivistov, prijateljev, nevladnikov, je poročal novinar Žan Dolajš. Številke so razburile nekatere kulturnike, presenetile pa tudi nekdanjega kulturnega ministra Antona Peršaka. Poznavalec šolstva Dušan Merc se je pridušal: "Ne vem, a do zdaj brez teh 70 ljudi ni šlo?"

A z ministrstva za kulturo so pred oddajo poslali podatke, ki kažejo številke v nekoliko drugačni luči. V času mandata predsednice Levice se je zaposlilo 56 ljudi. Tarča je naštela vsaj pet ljudi, ki so na listah ali kot strokovni sodelavci sodelovali z Levico. 44 ljudi pa je v tem času z ministrstva tako ali drugače odšlo. Skupaj je torej v polovici mandata Aste Vrečko število zaposlenih naraslo za 12. Kljub vsemu pa je to več, kot so zaposlovali prejšnji ministri za kulturo. Tarča je analizirala mandate treh predhodnih vlad. V času vlade Marjana Šarca se je število zaposlenih povečalo za tri zaposlitve, sicer pa se številka giblje za plus ali minus eden zaposlen.

"Minister sem bil dve leti in štiri mesece, takrat razen kakšne nadomestitve koga, ki se je upokojil ali pa odšel z ministrstva, drugačnih zaposlitev ni bilo," je komentiral Peršak.

Ne samo zaposlitve; nekatere moti tudi politika razdeljevanja sredstev za kulturo v aktualnem mandatu. "Prihajam iz enega od društev, ki je bilo letos precej neprijetno presenečeno, ker so se sredstva za založništvo, za knjige in tudi za literarne prireditve, vsaj nekatere, precej znižala," je nadaljeval nekdanji kulturni minister Peršak.

"Društvu slovenskih pisateljev so odtegnili za vse projekte skoraj ves denar, za Vilenico so pa dali 50 tisoč evrov. Javna agencija za knjigo je pred Frankfurtom in za razvitje ter delovanje Frankfurta porabila osem milijonov 100 tisoč evrov. Za Bologno je porabila en milijon 400 tisoč evrov. Za sedanje delovanje društev, tiskarstva in vseh preostalih pa ni denarja," je k temu dodal Merc.

Kam torej gre denar ministrstva, ki v zadnjih letih operira z rekordnimi proračuni?

Na razpisu za nadgradnjo informacijskih portalov ministrstva za kulturo je bil posel oddan krepko najdražjemu ponudniku. Sicer nepridobitno društvo Ljudmila je posel dobilo za 342 tisoč evrov. Konkurenčno podjetje Kofein dizajn je ponudilo kar 130 tisočakov nižjo ceno (211 tisoč evrov). Še eno podjetje je bilo cenejše od zmagovalca: PC7 je izvedbo posla ponudilo za dobrih 56 tisočakov manj oziroma 285 tisoč evrov. Obe krepko ugodnejši ponudbi pa sta bili označeni kot nedopustni, po mnenju virov Tarče zaradi manj pomembnih razlogov. Dolgoletna sodelavka izbranega najdražjega ponudnika je bila tudi Živa Zupan, ki je v mandatu Aste Vrečko prav tako našla službo na ministrstvu za kulturo, in to prav na sektorju za digitalizacijo, ki je vsebinsko nedvomno povezan z razpisom, ki ga je dobilo društvo, v katerem je kot tesna sodelavka Živa Zupan delovala že od leta 1996. Na ministrstvu pravijo, da je bila Zupan izključena iz vseh postopkov, ki so povezani z omenjenim javnim naročilom.