Peterle je bil predsednik Demosove vlade, potem ko je koalicija Demokratične opozicije Slovenije zmagala na volitvah. O spominih na tisti čas je v MMC-jevi klepetalnici dejal: "Mi smo uspeli uresničiti sanje številnih slovenskih rodov, ker nismo bili obremenjeni s starimi vzorci. Imeli smo projekt, plebiscitarno podporo in voljo, da ga izvedemo. "Realni" politiki, so nam svetovali, naj si ogledamo Žale, naj ne silimo v nemogoče. Napovedovali so nam poraz, mi pa smo imeli močno srce. Hoteli smo izkoristiti trenutek politično zrahljane Evrope po padcu berlinskega zidu."

Ker je bil predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, ki so znotraj Demosa dobili največ glasov, mu je pripadlo mandatarsko mesto za sestavo vlade. V zgodovino se je ta vlada zapisala kot zelo "pisana", saj so jo sestavljali ministri zelo različnih nazorskih usmeritev. Peterle pravi, da je bila to moč te vlade - različni ljudje, ki pa so bili vsi zavezani projektu osamosvojitve, tudi tisti, ki so prišli iz naslednice nekdanje komunistične partije. "V vlado niso bili poslani iz partijske centrale, ampak so bili tam na moje povabilo, ker sem menil, da so sposobni opraviti delo v dobro osamosvojitve. Vlada je v tem smislu delala kot tim in je tudi v tem uspela."

"Desnica ni nikogar ogrožala"
Po osamosvojitvi Slovenije pa so v Demosu na površje začela prihajati notranja trenja in različni pogledi na ključne naloge mlade države. Po Peterletovih besedah pa je bila največja težava, da so na prvih demokratičnih volitvah znotraj Demosa zmagali krščanski demokrati, druga stranka pa je bila Omanova Kmečka zveza. "Nekateri so predvidevali, da bo zmagala druga stranka, in to je ves čas pomenilo določen problem," je nadaljeval in pojasnil, da pri tem misli na Slovensko demokratično zvezo.

"Nekateri so celo želeli podirati mojo vlado še pred osamosvojitvijo. Ko smo se znašli pred vprašanjem privatizacije, je prišlo na dan vprašanje o desnici, ki ni nobenega ogrožala, ker ni imela tudi nobene posebne moči," zatrjuje Peterle. Pri tem mu je najbolj žal, da v Demosu po osamosvojitvi ni bilo pravega soglasja za dodatne temeljne demokratične reforme.

Po tem času je javna poraba le naraščala
Sicer pa je prepričan, da je takratna vlada, ki jo je vodil, imela najcenejšo državo, saj je javna poraba znašala 42 odstotkov, od takrat dalje pa je poraba le strmo naraščala. V prvih letih so postavili osnove za stalno gospodarsko rast in ključne temelje za nadaljnji razvoj, prav tako niso imeli kakšnih posebnih afer ali provizij, dodaja Peterle.

Težava z mejo se je začela v komunizmu
So se v takratni vladi ukvarjali tudi z vprašanjem meje s Hrvaško, ki je nerešeno že dve desetletji? "Nepravična meja, ki ni upoštevala ne zgodovinskih okoliščin ne nacionalne strukture prebivalstva, se je nespoštujoč določila londonskega memoranduma, zgodila v času komunizma. V pripravah na osamosvojitev in mednarodno priznanje obeh držav bilo zelo težko določiti drugo izhodišče, kot je bilo stanje na dan proglasitve," je še povedal Peterle.