Potreben po njegovem mnenju ni zato, ker je v tovrstnem odločanju Slovenija že zagotovila zavarovanje svojih interesov, in ni potrebe, da bi se to skušalo doseči še z referendumom, in ker Hrvaška v Natu ne ogroža ozemeljske celovitosti, niti ne prejudicira meje. Koristnost pa se po Türkovem mnenju meri z vprašanjem, ali je prav, da se tovrstne odločitve prelagajo na volivce. V tem primeru je Türkov odgovor negativen, saj imamo institucije, ki so pristojne za to odločitev in ki naj opravijo svoje delo.

Konsenz je sredstvo, ne cilj
Türk je poudaril, da se moramo ob zadnjih dogodkih vprašati, kakšna je kakovost odločanja v politiki. Pojasnil je, da se je v zadnjem času vse bolj posegalo po konsenzu, ki pa ni cilj, ampak sredstvo odločanja. Če se sredstvo spremeni v cilj, pa se lahko spremeni oziroma poslabša kakovost odločanja. Sam je to večkrat izkusil v Združenih narodih, ko se je na vsak način iskalo konsenz, je dejal.

Mesićeve besede glede izsiljevanja in neevropskega obnašanja zavrača
Glede četrtkovih izjav hrvaškega predsednika Stipeta Mesića pa je Türk dejal, da je bilo veliko tehtnih misli, ki izkazujejo globok interes in privrženost Hrvaške za vstop v EU in Nato, in da to spoštuje. A so bile izrečene tudi besede o izsiljevanju in neevropskem obnašanju, ki jih ne Türk ne more sprejeti in jih zavrača.

Ob tem je poudaril, da se rešitve v prihodnje lahko iščejo na podlagi vzajemnega medsebojnega spoštovanja med dvema suverenima državama.

"Za razrešitev mejnega vprašanja potrebujemo medsebojno spoštovanje"
"Če hočemo napredovati v smeri rešitev, ki jih dve državi potrebujeta v svojih medsebojnih odnosih, potrebujemo spoštovanje. Iskanje rešitev je mogoče na podlagi mednarodnega prava in spoštovanja vzajemnih interesov. Mednarodno pravo moramo poznati, ga razumeti v vseh razsežnostih in moramo biti sposobni razumeti, da lahko mednarodno pravo tudi sami ustvarjamo," je dejal Türk.

Na vprašanje, ali se pridružuje določenim očitkom, da je sklep o meji s Hrvaško, ki ga je v sredo sprejel državni zbor, škodljiv in zapira pot do mediacije, je predsednik države dejal, da ta sklep razume kot ponovitev preciziranje izhodišč, iz katerih želi Slovenija pristopati k reševanju vprašanja meje. V njem ne vidi nič škodljivega in nič takega, kar bi lahko oteževalo mediacijo.

Glede nekaterih pozivov, da bi se zakonodaja, ki ureja razpis referenduma, spremenila, pa je predsednik dejal, da bi bila morda smiselna nekoliko strožja razlaga sedanjih določb, a naj bo državni zbor tisti, ki bo odločil, ali je za to potrebna tudi sprememba zakonodaje.

A. M.